"Če sem prej tekmoval, sem se pozneje boril le za preživetje"

"Ves ta presežek energije, ki jo več kot očitno imam, moram usmeriti v šport, sicer se ne počutim dobro in ne delujem tako, kot bi moral." S temi besedami je 42-letni Jani Klemenčič opisal razloge, ki njegovo življenje, tudi po letu 2009, ko je vesla vsaj tekmovalno postavil v kot, ohranjajo v tesni povezavi s športom. "Šport je na vsak način sestavni del mojega življenja. Tako kot imam potrebo jesti in piti, tako moram, hočeš nočeš, tudi športati."

"Jadranje je skrita ljubezen, ki ji zvesto sledim"

Klemenčič je po veslaški karieri, ki jo je leta 1992 v Barceloni kronal z bronasto olimpijsko medaljo v četvercu brez krmarja, odkril še en vodni šport, ki mu je pisan na kožo, jadranje. "Jadranje je moja skrita ljubezen in ji zvesto sledim," je povedal Klemenčič, ki se je te nove športne ljubezni oklenil kmalu po koncu veslaške kariere. Na povabilo Mitje Margona je postal sestavni člen slovenske posadke Ekipa 44, ki je na jadrnici razreda RC 44 tekmovala skupaj z Novozelandcem Russlom Couttsom, si vmes vzel nekaj premora in se letos zopet vrnil v ekipo. "V veliko čast si štejem, da sem v devetčlanski posadki, v kateri so sami vrhunski jadralci iz osmih različnih držav, od Nove Zelandije, Avstralije do ZDA, edini Slovenec. Konec novembra nas na Lanzaroteju na Kanarskih otokih čaka svetovno prvenstvo v jadranju, kjer merimo zelo visoko," je povedal Klemenčič, ki priznava, da se je na začetku spopadal s številnimi težavami, tudi zdravstvenimi, in se ob tem večkrat vprašal: "Pa kaj mi je tega treba? Konec koncev so prav vsi člani posadke, razen mene, profesionalci."

"Če je le možnost, grem"

In kako, predvsem pa kje trenira posadka, zbobnana z vseh koncev sveta? "Treniramo res ne veliko, običajno le pred tekmami, ko se zberemo na kraju, kjer bo tekmovanje. Na Portugalskem, v Omanu in podobno. Letos so bile regate koledarsko razporejene tako, da sem jih lahko uskladil s poslom. Če je le možnost, grem."

Ironman – uspešna in malce nora zgodba

Druga uspešna športna zgodba, ki jo Klemenčič piše te dni, je triatlonska. "Je uspešna, hkrati pa tudi malce nora. Očitno sem nagnjen k norostim," se v svojem značilnem slogu pošali Klemenčič. Ideja o triatlonu se je v družbi prijateljev pojavila pred letom dni. Eden od prijateljev, Miha Pirih, si je naslednji dan premislil in v znak izgubljene stave raje plačal večerjo, midva s Klemnom Dolencem pa sva vztrajala. Triatlonu sem posvetil ogromno časa in energije, treniral sem povsod, kjer sem se znašel. Precej tudi na Blejskem jezeru, doma na kolesarskem trenažerju, kjer sem si motivacijo dvigoval z multiplayerjem. Skratka, v okolici Bleda ni kraja, ki ga ne bi obdelal. Tukaj imamo tako ali tako idealne pogoje za vse, plavanje, kolesarjenje in tek."

Na 27. kilometru sem se zlomil

Po šprint triatlonu v Feldnu in olimpik triatlonu na Bledu se je 42-letni Klemenčič v začetku julija v Celovcu udeležil svojega prvega železnega triatlona, Ironmana. "Na progo smo se podali ob 7. uri zjutraj. Začeli smo s 3,8 kilometra plavanja, nadaljevali s 180 kilometri kolesarjenja in za vrhunec odtekli še maraton," se je spominjal nekdanji veslač, ki ga je zdelalo tik pred koncem. "Plaval in kolesaril sem izvrstno, nato pa sem se na 27. kilometru maratona zlomil in tek se je spremenil le še v boj za preživetje. Če sem do te točke tekmoval, sem se potem bojeval le še za preživetje." A uspešno. "Med tri tisoč triatlonci iz 56 držav sem osvojil 628. mesto, kar je odličen rezultat, in dosegel svoj rezultatski cilj, izziv sem opravil v manj kot desetih urah."

Prazne baterije

Kombiniranje treningov, gostinskega posla in zasebnega življenja je terjalo svoj davek. "Vse skupaj mi je precej izpraznilo baterije. Težava je bila v pomanjkanju časa in tem, da se nisem hotel ničemur odpovedati. Na jadranju sem na primer navsezgodaj zjutraj plaval in pozno ponoči tekel. Tega ne obžalujem, vendar pa čutim, da sem zdaj tekmovalno res izpraznjen in uživam v 14-dnevnem premoru.

Možnosti za vrnitev? So!

Klemenčičeve veslaške ambicije trenutno res mirujejo, a če bo Bledu leta 2017 res uspelo gostiti svetovno veslaško prvenstvo veteranov – tekmovanja se lahko udeležijo tekmovalci, starejši od 27 let, ki so najmanj tri leta odsotni iz profesionalne veslaške karavane – bi razmislil tudi o vrnitvi. "Za kaj resnega sicer mislim, da sem prestar, oziroma bolje, prezrel, verjamem pa, da bi, če bi se s fanti zbrali, lahko poskusili tudi s četvercem," je Klemenčič, ki se je leta 2010 v dvojici z Milanom Janšo že poskušal vrniti v veslaško karavano, sklenil pogovor za Sportal. Glede na to, da gre na takšnem prvenstvu bolj za zabavo kot resne športne dosežke, je njegova prisotnost tam (skoraj) obvezna.