"Ne verjamem v obuditev zlatih časov slovenskega smučanja"

Ko smo najboljšega slovenskega smukača povabili k sodelovanju pri pripravi rekreativno obarvanega videoprispevka in vrtali, katero športno panogo bi vključili v članek, je brez oklevanja predlagal kolesarjenje. "S kolesarjenjem sem povezan že dlje časa. V času aktivne športne kariere je bilo kolesarjenje sestavni del priprav na novo sezono, poleg tega imam kar nekaj kolesarskih prijateljev, pa še šport sam po sebi mi zelo odgovarja," je Sportalovemu mikrofonu takoj na začetku pogovora zaupal upokojeni smučar Andrej Jerman. Tržičan se redno udeležuje rekreativnih kolesarskih prireditev – pedala je vrtel tudi na maratonu Franja in Vzponu na Mangart –, ne bi pa se branil niti preizkusa na kronometru, kaj šele drznega Maratona Alpe z dvema tisočakoma višinskih metrov na treh vzponih.

Tekmovalne smuči je v kot postavil za vekomaj

34-letni Tržičan, ki je s športom tesno povezan že od kratkohlačniških nog, nas je povabil, da se mu pridružimo na eni najbolj slikovitih kolesarskih tras na Gorenjskem. "Cesta, ki ji domačini rečemo pod gorami, je ena najlepših, pa tudi najbolj razgibanih in manj prometnih cest," je svojo odločitev utemeljil Jerry, ki je precej medijske pozornosti požel v začetku letošnjega leta, ko je po grdem padcu v Kitzbühlu in hudem pretresu možganov, po šestnajstih letih nastopanja v svetovnem pokalu, 70 smukih in dveh zmagah, sprejel odločitev o smučarski upokojitvi. Kot sam poudarja, je tekmovalne smuči v kot postavil za vekomaj.

"Na razvade se hitro navadiš"

In kako se je privadil na nov način življenja? "Naše telo je narejeno tako, da se vsake razvade zelo hitro navadi in tudi sam sem se zelo hitro navadil, da mi zjutraj ni treba zgodaj vstajati in da mi na pripravah v teh vročih dneh ni treba prelivati znoja. Čeprav sem vedel, da je to moja naloga, če se želim optimalno pripraviti na naslednjo sezono, so bili to zame vedno najtežji dnevi," se je spominjal zadnjih priprav. Kot priznava, belega cirkusa za zdaj ne pogreša preveč, a bržkone ga bo konec julija, ko bo smučanje na ledeniku v Švici po več kot dveh desetletjih prvič minilo brez njegove prisotnosti, verjetno stisnilo pri srcu. "Takrat mi bo zagotovo težko, ampak tako pač je. Vsemu se je treba prilagoditi in pogledati s pozitivne perspektive. Za zdaj mi to kar dobro uspeva."

1. oktobra se vrača v staro pisarno

Simpatični športnik je v preteklih pogovorih večkrat poudaril, da je kot smučar delal v najboljši pisarni, počel tisto, kar ga veseli, in bil povrh tega za to še nagrajen. Zdaj se v to isto pisarno (beri: smučišče) vrača. Tokrat v vlogi pomočnika trenerja hitrih disciplin. "Zagotovo bo drugače, kot je bilo. Kot tekmovalec vse skupaj dojemaš drugače. Kar zadeva pisarno, pa sem ravno pred časom, ko sem opravljal tečaj za učitelja smučanja, zasledil, da kadar delaš tisto, kar imaš rad, nimaš niti enega dneva delovne dobe," je poudaril Jerman, ki pravi, da ga smučanje še vedno veseli in da nestrpno pričakuje nove delovne obveznosti. "S trenerskim delom začnem 1. oktobra. Žal bom izpustil ključne poletne priprave v Čilu, se bom pa kmalu zatem priključil moški ekipi in z njimi ostal do konca smučarske sezone," je še povedal Tržičan, ki kljub svoji pozitivni naravnanosti ne verjame v obuditev zlatih časov slovenskega smučanja. "Po naravi sem optimist, a v to ne verjamem. Če pogledamo realno stanje v slovenskem smučanju ali slovenskem športu na splošno, potem lahko ugotovimo, da je šport v zatonu. Problem je v tem, ker je Slovenija majhna, Slovenci pa smo ne glede na to, katerega športa se lotimo, v samem svetovnem vrhu, a si ne moremo privoščiti, da bi gospodarstvo vse to financiralo. Seveda pa so in vedno bodo tudi posamezniki – dober primer je Tina Maze –, ki izpostavljajo vse skupaj in prepričan sem, da se bodo tudi v prihodnje našli posamezniki, ki bodo našli stik s svetovnim vrhom."