Prečenje Zeleniških špic, za tiste, ki vedo, kaj hočejo

Greben Zeleniških špic se nahaja blizu najbolj obljudenih planinskih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, a leži v odmaknjenem kotičku, kamor množice pohodnikov redko zahajajo. Greben poteka približno v smeri sever-jug. Na zahodu leži Repov kot, na vzhodu dolina Kamniške Bele. Zahodno od Repovega kota in Planjave je zelo obljudena pot na Kamniško sedlo. Če je ta poznana tudi zgolj občasnim obiskovalcem gora, pa za Zeleniške špice, Repov kot in Srebrno sedlo marsikdo še ni slišal.

Izkušeni gorniki in alpinisti seveda dobro vedo, da se da Zeleniške špice tudi preplezati in to brez pretiranih težav. Tura je lahka za alpiniste, bržkone pretežka za občasne pohodnike, primerna pa za izkušenejše. Prečenje grebena, ki se razprostira na višini od približno 1800 do 2100 metrov nadmorske višine (greben se začne še nižje, a se nanj povzpnemo na Staničevem vrhu, ki je visok približno 1800 metrov), je za vsakogar nepozabno doživetje. Je ena najlepših tur v slovenskih gorah.

Pot začnemo pri Domu v Kamniški Bistrici. Po poti proti Kamniškemu sedlu se po gozdu kakšno uro vzpenjamo. Nato zavijemo na neoznačeno pot proti Repovemu kotu. Na razcepu piše "Pot ne vodi na Kamniško sedlo". Do grebena se vzpenjamo nad sotesko, kjer obidemo slikovite tolmune v kotanjah. Malo nad gozdno mejo se desno po grapi povzpnemo na Staničev vrh (1805). Od odcepa ves čas hodimo po neoznačeni in precej bolj samotni poti od sosednje na Kamniško sedlo.

Zdaj se začne naše grebensko prečenje. S Staničevega vrha se spustimo po izpostavljeni in strmi steni na škrbino, kar je najtežji del poti. Sledi približno dve uri plezanja prve in druge stopnje. Variant je več, orientacijsko najmanj zahtevno pa je, če se držimo grebena, po katerem prečimo ogromno manjših vrhov in stebričev. Imeni imata poleg Staničevega vrha še Največji špic (1937 m), na katerega vodi izpostavljena Nebeška lestev, in Najvišji rob Zeleniških špic (2127 m).

Prečenje Zeleniških špic je ves čas izpostavljeno in zahtevno, težave pa na nobenem mestu, če se le držimo poti, ki je opisana v vodnikih, ne presegajo druge plezalne stopnje. Najzahtevnejše mesto na turi je sestop s Staničevega vrha, kjer je ob veliki izpostavljenosti treba plezati navzdol. Sestop v Kamniško Bistrico s Srebrnega sedla, ki leži povsem blizu Najvišjega roba, skozi Repov kot tudi ni povsem enostaven. S Srebrnega sedla lahko pot podaljšamo na Planjavo in se v Kamniško Bistrico spustimo mimo Kamniškega sedla. Sestopimo lahko tudi skozi Kamniško Belo.