Slikovit dvatisočak izven glavnega grebena Kamniških planin

Severno od Kalškega grebena ležijo najvišji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp, Grintovec, Kočna in Skuta, na jugu so smučišča Krvavca. Vzpon na Kalški greben iz Kamniške Bistrice ponuja vsega po malo. Do Kokrskega sedla je potrebna predvsem vztrajnost, saj gre za strmo pot po gozdu, travah in meliščih. Od ene najbolj obiskanih koč v pogorju je do grebena Kalška Gora – Kalški greben potrebno včasih uporabiti tudi roke. Sledi zračna hoja po grebenu, ki večino časa ni posebej zahtevna, le vmes moramo premagati kratek, približno 15 metrov visok in skoraj navpičen skalni skok, ki je sicer dobro zavarovan, a kljub temu zelo zahteven.

Pot začnemo v dolini Kamniške Bistrice, do koder se pripeljemo iz Kamnika. Če je cesta do Konca zaprta, pustimo avto pri koči v Kamniški Bistrici, v nasprotnem primeru pa se peljemo še naprej po makadamski cesti do našega izhodišča, tako imenovanega Konca, kjer je spodnja postaja tovorne žičnice do Kokrskega sedla. Tu pustimo avto.

Od tu je do Kokrskega sedla pot enostavna, a strma, zato hitro pridobivamo na višini. Po dobrih dveh urah prispemo do Cojzove koče. Od tu se usmerimo levo proti Kalški gori in Kalškem grebenu. Po manj strmi steni se povzpnemo na greben. Levo je le nekaj minut oddaljen vrh Kalške gore, mi pa se odpravimo desno proti Kalškemu grebenu. To je najlepši del poti, ki je mestoma tudi izpostavljen, a večjih težav ne ponuja. Pot je zelo slikovita, pred vrhom pa pridemo na položnejše travnike, kjer se nemalokrat pasejo koze in ovce.

A pozor, da pridemo do prijaznega vrha, od koder se nam pogled odpre proti smučiščem Zvoha, je potrebno premagati še omenjeno 15-metrsko steno, ki ni povsem enostavna. Čeprav vrh ni težak in se je zanj vredno potruditi, je omenjeno mesto za koga lahko tudi preveč zahtevno in potrebno se bo obrniti. A nič ne de. Tudi Kalška gora nad Kokrskim sedlom je sama po sebi zelo lep cilj. Kdor pa bo zmogel do vrha, bo brez dvoma poplačan.