Žena se je takrat hotela ločiti, a zdaj gleda na kolesarsko pot drugače

Kolesa sva opremila s prtljažnikoma nad zadnjim kolesom in gor ovesila torbe. Tri torbice pravzaprav. Na vsako stran kolesa po ena in na vrhu še tretja. V teh treh torbah sva imela vse, kar sva potrebovala. S sabo sem imel kolesarsko orodje, rezervne zračnice in tlačilko. Na srečo nisva imela nobenega defekta. Že kar kmalu sva ugotovila, da je po kosilu zaradi želodca in predvsem vročine pametno si odpočiti v senci. Zato sva v prvi trgovini dodatno kupila peno za ležanje. Ne pozabite na kremo za sonce. Nisva imela spalk, ker nisva nikoli spala na prostem.

Ljudje so bili povsod zelo prijazni, čeprav sva nekajkrat videla, da nama ne verjamejo, ko sva jim razlagala, kje sva štartala in kam še greva. Žena danes pravi, da je bil to najlepši dopust, kar sva jih imela. Popolnoma je pozabila, da je vsaj 3-krat rekla, da gre naslednji dan domov. Že nekaj let me preganja, da naredim turo za zahodno polovico Slovenije. Mogoče greva letos iz Ljubljane do Benetk, ampak čez Avstrijo in Južno Tirolsko. Približno 900 km.

Kolesarila sva l. 2008, to je pred 6 leti. Lahko, da podatki, ki jih navajam, ne držijo več. Ampak ne preveč skrbeti. Prepustite se poti in ona vas bo vodila.