Tunizija tudi s super strokovnjaki brez moči

Ponosni oče 24-letnega francoskega reprezentanta Nikole Karabatića, rojenega v Nišu, pomaga tunizijskem selektorju Zoranu Živkoviću pri delu z vratarji. Tudi sam je skorajda celo življenje predan temu športu. Po rodu Hrvat je namreč nekdaj branil barve Železničarja, pa Metkovića in francoskih klubov.

"Zelo sem zadovoljen, da je v mojem strokovnem štabu. Je izvrsten trener vratarjev. Njegova zasluga je, da je Thierry Omeyer najboljši vratar na svetu," je o svojem sodelavcu Branku Karabatiću povedal prvi strokovnjak Tunizije Zoran Živković. Oče Karabatić se s starejšim izmed sinov, Nikolo, ki s francosko izbrano vrsto "lovi" novo odličje na velikih tekmovanjih, že dolgo časa ni videl. Bržkone bo moral počakati vse do zaključnih bojev v zagrebški Areni. "Zaradi obveznosti s tunizijsko reprezentanco nisem videl ene tekme Francije, se pa vsak dan slišim z Nikolo," pravi Branko Karabatić.

Hrvaška legenda na klopi zadovoljna

Afriški podprvaki so v zadnjih letih na velikih tekmovanjih dobro parirali Evropejcem, tudi s pomočjo tujih trenerjev (beri: predvsem strokovnjakov s področja Balkana). Seada Hasanefendića je nasledil legendarni Zoran Živković, ki je z jugoslovansko reprezentanco osvojil zlato olimpijsko odličje leta 1984 v Los Angelesu. Ob le dveh točkah v štirih krogih pa selektor s sedanjo reprezentanco ni preveč razočaran: "Poskušali smo vse, da bi nam uspelo. A nikakor nam ne gre. Na svetovno prvenstvo smo prišli brez najboljšega igralca (Visema Hmama, o.p.), ki ga ne more nihče nadomestiti. Je tip igralca, ki lahko na tekmo zabije tudi deset golov. Glede na to sem zadovoljen, kar smo dosegli. Več ne bi mogli."

Na zadnjem prvenstvu v Nemčiji je bila Tunizija enajsta, leta 2005 na domačih tleh pa celo na četrtem mestu. Kaj takega letos ni dosegljivo, tudi ambicije so bile precej nižje: "Nismo si postavljali visokih ciljev, ker nismo kompletni in vemo, kaj zmoremo brez Hmama. Smo popolnoma drugačna ekipa," pravi Živković in obžaluje njegovo poškodbo: "V Montpellierju se je poškodoval in klub ga ni pustil na reprezentančno akcijo, ker še ni popolnoma pozdravljen."

Veliko rokometnih ljudi s področja nekdanje Jugoslavije odhaja v dežele kot so Tunizija, Egipt, Katar, Savdska Arabija in podobno. Živković je pojasnil, zakaj. "Gre za nov izziv, novo okolje … Saj veste, rokometni jezik, je rokometni jezik. Ni nikakršna težava. Zame pa sploh ne. Z igralci govorim malo arabsko, malo angleško, saj sem dosti časa že preživel v arabskem svetu."

Na vprašanje, kdo bo v polfinalu prvenstva pa: "Francija, Hrvaška, Danska in Nemčija," je zaključil pogovor za Sportal v varaždinski dvorani, od katere se bo poslovil z afriškim obračunom v petem krogu prvenstva proti Alžircem.