Petek, 25. 10. 2019, 7.02
4 leta, 6 mesecev
Slovo dveh rokometnih legend v družbi legend
V Zlatorogu se je trlo rokometnih zvezd, pozdravit so prišle Zormana in Žvižeja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,81
"Mislil sem, da ne bo tako težko," je sinoči po poslovilni ekshibicijski tekmi, na kateri se je pomeril s še enim svežim upokojencem in najboljšim strelcem slovenske reprezentance Luko Žvižejem, kakšnim 3.500 gledalcem v dvorani Zlatorog povedal dolgoletni kapetan naše izbrane vrste Uroš Zorman.
Na rokometni spektakel, ki so ga prireditelji poimenovali rokometna simfonija, sta zdaj že nekdanja rokometaša privabila številna znana rokometna imena, domača in tuja, soigralce in tekmece, s katerimi sta v svojih bogatih karierah prekrižala poti, vsekakor pa prijatelje, s katerimi je bil ta simbolični odhod med športne "upokojence" še imenitnejši.
Zvezdniki z vseh koncev, malo morje trenerjev tudi
Celjan Žvižej je vodil domačo ekipo, z nekdanjimi asi, kot sta Ivano Balić in Patrik Čavar, Sergej Rutenka, Laszlo Nagy, Renato Vugrinec, Aleš Pajovič, Roman Pungartnik, Gorazd Škof, ter seveda brat Miha Žvižej in številni drugi, Ljubljančan Zorman pa je imel pomoč Talanta Dušebajeva, Joseja Hombradosa, Arpada Šterbika, Petra Metličića, Mirze Džombe, pa Bena Lapajneta, Boštjana Ficka, Ognjena Backovića, Uroša Bregarja …
Tudi še aktivnih rokometašev je bilo nekaj, aktualnih slovenskih reprezentantov, pa malo morje trenerjev, aktivnih in upokojenih. Glavni cilj rokometašev, kot Kasima Kamenice, Toneta Tislja, Branka Tamšeta, Roberta Beguša, Bojana Čotarja, Matjaža Tominca in drugih na klopi, je bil zabavati. Gledalci, med njimi številni družinski člani in prijatelji ter znanci rokometašev, so ploskali atraktivnim poskusom preigravanj, pa "fintam", domiselnim strelom, cepelinom … Le malce počasneje je šlo.
Rezultat ni bil v ospredju, tam so bile šale, zabava
Igra ni bila v ospredju, rezultat (prijateljskih 38:38) kot vselej na takšnih dogodkih tudi ne. "Niti za trenutek!" je bil odločen Zormanov odgovor na vprašanje, ali ga je morda med igro, soočenega z dobro znanimi tekmeci in soigralci le morda še vsaj čisto malo zagrabila tista resnejša tekmovalnost. Tudi Žvižej, na igrišču vsekakor poskočnejši od obeh kapetanov je bil po tekmi nedvoumen: "Zgodbo smo zaključili na najlepši mogoč način. Ta zgodba je zdaj končana, odpiram novo."
Pretirani čustvenosti se asa nista predajala, za to je bilo med vsemi šalami, komičnimi igralskimi vložki, zavezovanjem čevljev med izvajanjem sedemmetrovk, izključitvijo sodnikov, vdori otrok na igrišče, maskotah v golih in nešteto drugih domislicah, težko, ne nazadnje pa oba ostajata v vrhunskem rokometu, oba si namreč že utirata pot med trenerji, Zorman je pomočnik selektorja izbrane vrste Veselina Vujovića, pa Talanta Dušebajeva pri Kielcah, Žvižej je pomočnik Tomaža Ocvirka v domačem Celju Pivovarni Laško.
Vseeno sta pogoltnila cmok in potočila nekaj solz
A pet minut pred koncem ekshibicije sta športnika le potočila nekaj solz. Tekma je bila prekinjena, reprezentančna rekorderja – Zorman z največ nastopi za izbrano vrsto (225), Žvižej z največ goli (702) – sta se sredi igrišča sezula in športne copate obesila na klin (za to so jima prinesli obešalnik) in zapustila igro. Ravnodušnosti ni bilo, nam je priznal nekdanji kapetan: "Le kako bi lahko bila? Zagotovo je bil cmok v grlu, rosne oči … Enostavno tako to je. Rad bi se zahvalil publiki, v dvorani je bilo fenomenalno vzdušje. Zelo lepo je bilo zaključiti takole."
"Sezuvanje ni bilo tako težko, težje je bilo zavezati pentljo in copate obesiti na klin," je pojasnil Žvižej, se zbral in dodal: "Ampak kar se mora, ni težko. Tudi to je bilo treba dati skozi. Zdaj grem v trenerske vode, to zgodbo začenjam povsem na začetku, želim pa si, da bi bila podobno uspešna kot je bila igralska."
Dogodek je imel tudi humanitarno noto, del sredstev od prodaje majic so namenili za zdravljenje Velenjčana Duška Supića. Pred osrednjo tekmo je slovenska reprezentanca na vozičkih odigrala prvo mednarodno tekmo proti Hrvaški, hkrati pa je - s prodajo dresov igralcev na rokometni simfoniji - potekala akcija zbiranja sredstev za nove športne invalidske vozičke. STA
Preberite še:
