Damjan Trifkovič: Vse se lahko še obrne

Moč drugouvrščenega Rudarja sloni tudi na nadarjenih nogometaših, ki prihajajo iz domačih logov, kar klubsko oziroma strokovno vodstvo ''knapov'' venomer ponosno izpostavlja. Eden izmed predstavnikov domačega mladega vala je tudi 22-letni Damjan Trifkovič. Zdaj že nekdanji mladi reprezentant na velenjskih zelenicah vztraja že 16. leto zapored. Prestal je številna poglavja nogometne šole v mlajših kategorijah, izpad iz najboljše druščine, nabiranje izkušenj v drugi ligi, vrnitev v elitno člansko tekmovanje in za ''piko na i'' osvojitev tretjega mesta, ki je Pušnikovi četi v obliki nagrade zagotovila evropske izzive. Obetavni zvezni igralec, ki se je v prvi ligi med strelce vpisal še kot golobradi 18-letnik, je v minuli sezoni dosegel tri zadetke, v tej pa na prvo tovrstno radost še sramežljivo čaka. Veliko bolj mu gredo od nog podaje. Z izvrstno igro je plenil pozornost tudi na sosedskem derbiju v Celju, ki se je prepričljivo končal v korist Velenjčanov, Trifkovič pa je bil izbran za najboljšega igralca 15. kroga.

Z nogometaši Rudarja v zadnjem času prav gotovo ni dolgčas, kar dokazujejo tako drugo mesto na lestvici, dobre predstave v pokalnem tekmovanju kot tudi izrazita nihanja v rezultatih. Res je, če vzamemo v obzir le zadnje tri kroge, smo dosegli vse tri možne izide. Proti Kopru, ki ima močno ekipo, smo dvakrat vodili, na koncu pa remizirali. Dobro smo se borili, tako da smo lahko bili vseeno zadovoljni s točko. Potem je prišla tekma v Celju, ki se je za nas razpletla izvrstno. Priigrali smo si veliko priložnosti in jih tudi precej realizirali. Sledil je dvoboj s Ptujčani, kjer se je pokazalo, da imamo veliko težav s poškodbami. Presekal nas je tudi rdeči karton Sulejmanoviča, potem je šel ven še Cipot, mi pa smo medtem že opravili vse menjave, tako da smo samo še čakali, da se tekma konča. Na žalost več ni šlo, čeprav smo imeli še veliko priložnost za izenačenje na 1:1. Če izgubiš dva igralca, je potem le težko slediti ...

Ste se pred začetkom minulega kroga, ko ste vodilnim Koprčanom v hrbet gledali z zaostankom treh točk, nadejali možnosti, da bi jih lahko konec minulega tedna na lestvici že dohiteli, saj jih je pot vodila k Olimpiji v Ljubljano, vi pa ste, vsaj na papirju, pričakali veliko lažjega tekmeca - Ptujčane? Če povem po resnici, sem nekako res pričakoval, da bo Olimpija premagala Koper, mi pa Dravo. Dobro ... Tekma v Ljubljani niti ni bila tako pomembna, bolj nas je zanimala naša. Po zmagi Kopra v Ljubljani, ki je s tem povečal prednost, sem še vedno mnenja, da mora slejkoprej naleteti tudi na kakšno slabo tekmo. Do konca je še veliko krogov, vse se lahko še obrne. Čeprav pa je tudi res, da smo izjemno zadovoljni tudi s trenutnim stanjem. Če bi nam pred začetkom sezone kdo ponudil drugo mesto, bi to zagrabili z obema rokama. Smo si ga pa le zaslužili. Zadnje čase nam ne gre preveč dobro, predvsem zaradi poškodb, a je položaj še vedno ugoden. Za Koprom zaostajamo za šest točk, je pa za nami tudi Olimpija oddaljena šest točk, tako da nam ne gre tako slabo. Maribor? Morebiti ga je boljšega rezultata stalo predvsem igranje v Evropi. Pravih razlogov niti ne vem, sem pa prepričan, da se bo pobral. Kar pa se tiče koprskega preporoda, lahko rečem, da sta dva izkušena igralca, Karič in Pavlin, povzdignila celotno moštvo. To se takoj pozna. Ker pa je bilo že prej v Kopru veliko dobrih igralcev, me vodilno mesto ''kanarčkov'' niti ne preseneča.

V slačilnici Rudarja se je položaj v zadnjih dneh obrnil na slabše, vsaj kar se tiče zdravstvenih težav. Strateg Marijan Pušnik se je znašel v resnih težavah, saj na prihodnjem srečanju ne bo mogel računati kar na devet igralcev. Veliko težav imamo. Celo do te mere, da na naše treninge prihaja kar veliko mladincev, saj brez njih ne bi mogli treninga izpeljati do konca. Ne vem, zakaj nas je doletela takšna smola. Na začetku je na treningih vladala velika konkurenca, zdaj pa se je kader zmanjšal za polovico in je zelo težko. Bliža se tekma z Interblockom in niti ne vem, v kakšni postavi bomo zaigrali. Trenerja čaka veliko dela, saj bo manjkalo kar devet standardnih igralcev. Pol ekipe. Poškodbe se vlečejo že tako dolgo, da si lahko le želim, da bomo ta del sezone uspešno speljali do konca in zadržali drugo mesto. Slednje le ni tako slabo.

Tako kot vaša forma. Boste v tej sezoni še kdaj ponovili predstavo iz Celja? Srčno upam. Na pokalni tekmi v Kopru sem prispeval dva zadetka, nato v prvenstvu proti istemu tekmecu prispeval dve podaji, v Celju pa se je vse nekako vklopilo v ritem, ko igraš, kot da si na vrhuncu forme. Mislim, da lahko kaj takega ponovim še kdaj.

Je bila zmaga nad Celjani zaradi sosedskega obračuna kaj slajša od ostalih v prvenstvu? To je lokalni derbi. Zagotovo ga hočemo vedno dobiti, nikoli pa nisem čutil nekega posebnega občutka. Zame je vsaka tekma pomembna, ne glede na to, kdo je tekmec. Kar se tiče Celja, ima kar velik štadion, nima pa gledalcev, temveč le težave v klubu. Vem, da na tekmi z nami niso slabo igrali. Ampak svojih priložnosti niso izkoristili, mi pa smo jih. Tak je nogomet. Enkrat lahko zmagaš s 5:0, drugič pa, če ne daš vse od sebe, izgubiš z 0:3. Taka je naša liga.

Kje sploh tiči glavna skrivnost uspeha velenjskega kluba, ki kar ne more sestopiti iz vodilnih položajev? Vse, kar se v Velenju dela v povezavi z nogometom, je dobrodošlo. Novi štadion predstavlja dobro idejo, ker bi tribune sprejele največ 5.000 gledalcev. To zelo podpiram, saj bi to pričaralo veliko boljše vzdušje, kot pa je denimo sedaj na velikem štadionu v Celju, ki kar sameva in na tekmah in je videti zelo prazno. S sedanjim štadionom Ob jezeru drugače nimamo nobenih težav. Za občinstvo je na voljo ravno prav sedežev, je pa objekt vendarle malce dotrajan. Atletiko na njem trenirajo vse selekcije, tako da je kar gneča. Potrebujemo nova igrišča, to je res.

Predsednik vašega kluba skupaj s skupino velenjskih veljakov resno razmišlja tudi o gradnji novega štadiona. Tako bi se lahko poslovili od sedanjega objekta Ob jezeru, kjer ste morali združiti moči z atleti in njihovo tekmovalno stezo. Imamo kar nekaj izkušenih in starejših igralcev, ki nas držijo pokonci, denimo Cipot, Sulejmanovič in Jeseničnik, na klopi pa ne manjka mladih, ki lahko odločimo tekmo. V slačilnici vlada izjemno vzdušje, imamo odličnega trenerja in upravo, tako da je vse na svojem mestu.

Vas že kaj mika odhod v tujino? So na vaš naslov že prispele kakšne ponudbe? Zaenkrat ne. S klubom sem pred kratkim podaljšal pogodbo do leta 2012. Zaenkrat nimam nobenih ponudb, da bi se prodal. Vem pa, da lahko te v nogometu pridejo že v trenutku. Da bi pa kam na silo zbežal, me pa ne zanima, saj je pri Rudarju v klubu vse urejeno. Plača je redna, vse je super. Rudar je eden redkih klubov pri nas, ki ime te reči urejene. O tem se pogovarjamo tudi z igralci ostalih slovenskih klubov. Saj se ve, kateri klubi plačujejo redno, kateri pa ne. Pri nas je v klubu na srečo izvrstno. Tri leta in pol nazaj, ko smo padli v drugo ligo, je postalo povsem drugače. Prišla je nova uprava, vsa izplačila so redna, pogoji za trening enkratni, tako kot vodstvo kluba in strokovno vodstvo.