Primož Roglič
Janja Garnbret
Luka Dončić
Sreda, 24. 7. 2019, 2.20
4 leta, 9 mesecev
ŠE ENO LETO DO OLIMPIJSKIH IGER 2020
Japonska realnost in slovenske sanje z Dončićem, Rogličem in Garnbretovo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,34
Čez natančno eno leto bo na nacionalnem olimpijskem štadionu v Tokiu, ki bo Japonce stal več kot milijardo evrov, vzplamenel ogenj olimpijskih iger 2020. V olimpijsko areno, ki bo pravočasno pripravljena, bo še šestnajstič po osamosvojitvi zakorakala samostojna slovenska odprava, v kateri pri Olimpijskem komiteju Slovenije, ki bo za projekt namenil 2,5 milijona evrov, pričakujejo vsaj 60, po sanjskem scenariju pa kar 80 športnikov.
Te dni Primož Roglič Tour de France spremlja le prek malih ekranov. Preveč nabojev je namreč izstrelil na Giru v Italiji, kjer je poskrbel za novo športno evforijo. Prihodnje leto bi moral biti močan slovenski adut v Tokiu. Enako velja za trenutno prvo damo slovenskega športa Janjo Garnbret, ki v svetovnem plezanju kot novi olimpijski panogi premika meje mogočega. Za še večji medijski in navijaški nemir pa je v zadnjih mesecih skrbel Luka Dončić.
Njegova pot do Tokia 2020 bo sicer precej daljša in bolj zahtevna. V želji po premiernem nastopu košarkarske reprezentance na olimpijskih igrah bi morala Slovenija najprej prejeti vabilo za nastop na enem od kvalifikacijskih turnirjev (ta se ji sicer nasmiha) in ga nato tudi osvojiti.
To pa bi bil že kar sanjski scenarij, po katerem bi slovenski šport v deželo vzhajajočega sonca poslal največje ambasadorje. Ob omenjenih še vselej močno falango v judu, pa jadralsko floto, krotilca brzic Petra Kauzerja, Rogličeve kolesarske soborce … Morda znova tudi rokometaše ali celo prvič odbojkarje. Odprtih vprašanj je torej še veliko, pot do 24. 7. 2020 pa še dolga.
Še eno leto …
Vodno središče Tokio, kjer se bodo prihodnje leto delila odličja v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo, je trenutno 75-odstotno dokončano. To je z naskokom najmanjši odstotek. Vsa preostala prizorišča so v zaključni fazi ali pa so že dokončana. Od odprtja mogočnega olimpijskega štadiona Japonce loči deset odstotkov, kar, prevedeno v čas, pomeni, da se bo to zgodilo do novembra.
Ne, to ni Rio, kjer so ob veliko improvizacije in nejevolji Mednarodnega olimpijskega komiteja Brazilci lovili roke pet minut pred dvanajsto. Večina prizorišč bo v Tokiu povsem pripravljena še pred rokom. Skupno obljubljajo 43 prizorišč. Od tega osem povsem novih in stalnih, 25 je že obstoječih, deset pa bo začasnih. Tudi olimpijska vas bo povsem zgrajena že do konca leta.
Blaž Perko
Dvignjen slovenski palec
Da natančnih Japoncev eno leto pred odprtjem iger resnično ne priganja čas, nekaj tednov po vrnitvi z azijske poti, kjer je s sodelavci po Tokiu obiskal še Peking, sicer gostitelja prihodnjih zimskih iger, potrjuje tudi generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko. Po ogledu prizorišč je lahko zgolj zadovoljno pokimal.
Tudi redna komunikacija z organizacijskim odborom vzbuja optimizem. "So azijsko ustrežljivi. Poskušajo ustreči vsem željam, predvsem pa so zelo odzivni ob vseh vprašanjih. Vseskozi dajejo vtis, da so odlično pripravljeni," poudarja Perko, ki je bil vrsto let prvi mož operativnih slovenskih priprav na OI, medtem ko zdaj to vlogo prevzema Borut Kolarič.
Več slovenskih športnikov kot v Riu
OKS je medtem že predstavil kriterije za nastop na igrah. Prvi grobi seznami kandidatov bodo znani jeseni. Končna številka slovenskih udeležencev bo najbolj odvisna od (ne)uspešnosti ekip. Kmalu bo znana usoda odbojkarjev, malce pozneje rokometašev, medtem ko bi si lahko košarkarji, če bodo prejeli posebno vabilo v kvalifikacije, nastop na OI zagotovili šele junija prihodnje leto.
"Če se bo to zgodilo, se bodo z veseljem lotili dodatnega 'bremena' in zagotovili vse potrebno," o možnosti, da bi se na igre zavihteli tudi Dončić in soigralci, razmišlja Perko ter dodaja: "Sicer pa je v našem projektu zapisano, da načrtujemo med 60 in 80 športniki. Druga številka pride v poštev ob maksimalnem izkupičku ekip. Slovenske športnike lahko pričakujemo v 15 ali 16 panogah."
2,5 milijona evrov
Celoten projekt Tokio 2020 so pri krovni slovenski olimpijski organizaciji ocenili na 2,5 milijona evrov in obsega dve koledarski leti. V to so vključeni tudi stroški Slovenske hiše. "Za sofinanciranje priprav je predvidenih 900 tisoč evrov. Zraven pa spadajo še organizacijski in prevozni stroški, udeležba, najemi prostorov in drugo," pojasnjuje generalni sekretar Perko.
Da bi slovenskim športnikom omogočili kar se da kakovostno pripravo na osrednje tekmovanje štiriletnega cikla, pri OKS za nekaj panog načrtujejo tudi pripravljalne oziroma aklimatizacijske tabore. "Več o tem bo znano avgusta, ko se s sestanka vodstev delegacij vrneta Blaž Kolarič in Žiga Dobnikar," dodaja Perko.
Skok v leto 2020 …
Tehnološko dovršene igreV štiriletnem obdobju tehnologija vselej napreduje do te mere, da so nove igre tudi tehnološki korak naprej. Japonski primer bo zanesljivo še bolj izrazit. Teh korakov pa bo še več. Gostitelji obljubljajo, da bodo goste pričakala vozila brez voznikov, robotski asistenti na letališču, brezhibna pokritost z brezžičnim omrežjem, digitalizacija na vseh ravneh, pomoč napredne tehnologije v varnostne namene …
Dražje, kot so upali, a še zdaleč ne najdražje
Proračun olimpijskih iger bo najverjetneje znan šele čez dobro leto. Kot kaže, pa bo zaključni račun krepko višji od prvotnih predvidevanj. Trenutna številka se približuje 17 milijardam evrov, kar je krepko manj od vrtoglavih 44 milijard, kolikor so jih za zimske igre 2014 porabili v Sočiju, ali pa 35 milijard, kolikor naj bi pred dobrim desetletjem stale igre v Pekingu.
Tokio pač ni Rio
Igre 2020 v primerjavi s tistimi iz Brazilije, ko so organizatorji v zadnjem hipu skrbeli za ureditev prizorišč in se nato znašli v hudih finančnih škripcih, ne bodo drugačne le na ravni hektičnosti ali temperamenta. Če lahko sklepamo po vsakoletnih lestvicah najvarnejših mest, bodo za obiskovalce in udeležence tudi občutno bolj varne. Tokio namreč tradicionalno zaseda vrh lestvice najvarnejših mest.
Maskota iger Miraitowa
Boj za 339 zlatih "telefonskih" kolajn
Na Japonskem pričakujejo več kot 11 tisoč športnikov iz vsaj 206 držav. Borili se bodo za 339 kompletov kolajn. Mimogrede, odličja bodo deloma narejena iz recikliranih mobilnih telefonov. Prvič bodo odličja podeljevali tudi v plezanju, karateju, košarki 3x3, rolkanju in deskanju na valovih.
Slovenska hiša
V času iger 32. olimpijade bodo v Tokiu odprta tudi vrata Slovenske hiše. K projektu je poleg OKS in partnerjev pristopila tudi država. Ambasador hiše bo legendarni olimpionik Miro Cerar, ki je prav na olimpijskih igrah v Tokio (1964) osvojil svojo prvo zlato olimpijsko kolajno na konju z ročaju.
Promet, promet …
Eden največjih izzivov vseh organizatorjev olimpijskih iger je prometna ureditev. Tokio čaka trd oreh, saj gre za mesto s skoraj 14 milijoni prebivalcev (celotno območje celo 40) in naraščajočimi turističnimi valovi. Poleg vozil Japonci stavijo na vlake. Obljubljajo kar 882 postaj za vlake in 282 postaj na podzemni železnici.
Začelo se bo v Grčiji
Že 12. marca bo v Olimpiji zagorela olimpijska plamenica. Osem dni pozneje olimpijsko baklo že pričakujejo na Japonskem. Pot olimpijske bakle naj bi trajala 121 dni. Med drugim bo "obiskala" tudi Nagano, ki je leta 1998 gostil zimske olimpijske igre.
Razočarani Japonci
Če smo v Riu 2016 naleteli na številne prazne sedeže na tribunah, pa naj bi bila slika v Tokiu povsem drugačna. Za vstopnice namreč velja izjemno zanimanje, tako med tujimi kot domačimi ljubitelji športa. Razočarani naj bi bili predvsem drugi. Prvi nakup vstopnic je bil mogoč šele po žrebu. Zanj je veljalo izjemno zanimanje, kar 90 odstotkov interesentov pa je ostalo praznih rok.
