Od sojenja se v Sloveniji ne da živeti

Izobraževanja za teniške sodnike pri nas potekajo dvakrat na leto, na višjih ravneh pa enkrat na dve leti. Pot do mednarodnega sodnika, ki sodi na turnirjih po svetu, pa je dolga. Za ustvarjenje cilja je na izobraževalno pot treba stopiti zunaj slovenskih meja. "Če se želiš usposobiti za sojenje na večjih turnirjih, je treba imeti veliko časa, volje in želje. Vso izobraževanje poteka v tujini, pred tem pa te mora delegirati še slovenska sodniška organizacija. Izpite se nato opravlja v Londonu pa tudi v drugih mestih. So precej težki in moraš biti dobro podkovan, da narediš," je pojasnila Anja Regent, mednarodna sodnica in predsednica tekmovalno registracijske komisije pri Teniški zvezi Slovenije (TZS), ki je odgovorna tudi za nacionalni sodniški program in vse, kar se na domači teniški sodniški sceni dogaja.

Na turnirjih z nagradnim skladom ne sodi noben Slovenec

V Sloveniji pa ni nobenega sodnika, ki bi sodil na turnirjih z nagradnim skladom. "Na turnirjih ATP in WTA sodijo profesionalci, ki se selijo iz turnirja na turnir po celem svetu. Pri nas je najvišji Blaž Anže Pipan, ki lahko sodi tekme Davisovega pokala. On je sodnik na stolu. Na turnirjih z nagradnim skladom, kakršen je denimo ljubljanski challenger, pa mora soditi tujec, profesionalec z višjo licenco, kakršnega v Sloveniji nimamo," je dejala Regentova.

Nad sodniki ima pregled mednarodna sodniška zveza. Na mednarodnih turnirjih višji sodniki ocenjujejo nižje, višji pa so ocenjeni glede na zapiske, ki jih morajo redno pošiljati na mednarodno sodniško zvezo. Kako pa je s sankcijami? "Za napačne odločitve na igrišču sodnika na stolu jih ni. Če naredi napako, naredi napako. Tudi pri nogometu lahko sodnik ne prizna zadetka, pa ni sankcij za napačno odločitev. Se pa sodnike ocenjuje. Tisti z boljšo oceno imajo več dela in obratno. Sankcije so navadno pri organizacijskih napakah, kot je denimo napačna izbira žogic in podobno. Napake so tudi denarno kaznovane," je dejala Regentova.

Verbalni napadi so pogosti na sodnike

Za sojenje ene tekme v slovenskih ligah po besedah predsednice tekmovalno registracijske komisije pri TZS dobi sodnik na stolu okrog 15 evrov, zato te navadno sodijo lokalni sodniki. Teniški sodnik ni ravno eden od bolj priljubljenih poklicev v naših krajih. Drugače je na mednarodni sceni na največjih turnirjih sveta. "Sodniško delo ni dobro plačano, zato nas je malo sodnikov. Od tega se ne da živeti, gre bolj za ljubiteljsko zgodbo. Na velikih turnirjih po svetu so sodniki na stolu plačani okrog 800 evrov na teden. Pri nas zaradi slabega plačila ni veliko zanimanja za to delo," je dejala Regentova in dodala, da je minimalna starost sodnika 16 let, zgornje omejitve pa ni.

Biti športni sodnik je lahko včasih nehvaležna funkcija predvsem zaradi besa tekmovalca, trenerja in navijačev, ki ga lahko sproži njegova odločitev. "Dogajajo se predvsem verbalni napadi, ko igralcem 'poči film'. Tudi trenerji verbalno napadejo sodnika, kar se zgodi velikokrat. Sodniki nismo zaščiteni, se pač braniš kot vsak normalen človek. Igralca se nato kaznuje. Fizičnih napadov ali tovrstnih groženj pa na teniških igriščih ni," je dodala Regentova.