Ponedeljek, 5. 3. 2018, 4.00
6 let, 2 meseca
Plišasti potnik iz Južne Koreje dopolnil zbirko Slovenca #fotozgodba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,36
Tomaž Alauf, ki že več kot desetletje zbira vse, kar je povezano s pohodom Pot ob žici in olimpijskimi igrami v Sarajevu leta 1984, iz leta v leto širi tudi svojo zbirko olimpijskih maskot. S pomočjo našega poročevalca iz Pjongčanga, Martina Pavčnika, ki mu je iz Južne Koreje pripeljal originalno olimpijsko maskoto, tigra Soohoranga, je teden dni po zaprtju iger v Pjongčangu dopolnil olimpijsko zbirko.
Simpatični tiger sivo-bele barvne kombinacije, ki simbolizira sneg in led, je tako dopolnil olimpijsko zbirko 40-letnega zbiratelja iz Ljubljane, ki se sicer primarno posveča zbiranju predmetov, povezanih s pohodom Pot ob žici, ki v začetku maja na pot okupirane Ljubljane že tradicionalno privabi več tisoč pohodnikov in tekačev, zadnja leta pa pridno dopolnjuje tudi zbirko olimpijskih maskot.
V njej po pojavnosti in številnosti prednjači Vučko, prikupni volkec akademskega slikarja Jožeta Trobca, ki je na javnem glasovanju, na katerem so v nekdanji Jugoslaviji izbirali med šestimi maskotami, ki jih je izbrala strokovna komisija, z naskokom dobil največ glasov. Zbiratelj Tomaž Alauf ima v svoji zbirki tudi Pionirski list iz tistega obdobja, v katerem je objavljena glasovnica.
Pionirski list, v katerem je bila objavljena glasovnica za izbor maskote sarajevskih olimpijskih iger.
To pa seveda še ni vse, v njegovi zbirki so najbolj običajni in najbolj neobičajni predmeti s sarajevskih olimpijskih iger (tudi oblačila nastopajočih na odprtju iger), ki so bile za jugoslovansko javnost pomembne tudi zato, ker je Jure Franko z 2. mestom v veleslalomu osvojil prvo medaljo na zimskih olimpijskih igrah za Jugoslavijo.
- Oče Vučka: Zanj sem iztržil toliko, da sem si kupil garažo #intervju
- V ljubljanski votlini sarajevskega Vučka #foto
Pisana olimpijska zbirka
Alauf v zadnjem obdobju dopolnjuje tudi zbirko olimpijskih maskot. V njej so že maskote iz Grenobla (1968), takrat so si organizatorji sploh prvič zamislili olimpijsko maskoto, Innsbrucka (1976), Lillehammerja (1994), kjer so edinokrat maskoto upodobili po človeški podobi (Kristin in Hakon), Pekinga (2008), Ria de Janeira (2016), Sočija (2014), kjer so gostitelji pripravili kar tri maskote (severni medved, evropski zajec in snežni leopard) ... Teden dni po koncu olimpijskih iger v Pjongčangu se jim je pridružil tudi tiger Soohorang, plišasti potnik iz Južne Koreje.
Kristin in Hakon sta maskoti olimpijskih iger v Lillehammerju na Norveškem, kjer so slovenski smučarji osvojili tri bronaste olimpijske medalje. To je bilo prvič, da je olimpijska maskota nosila človeško podobo. Maskota naj bi upodabljala norveška kraljeva otroka.
Zgodba ruske Miše
Vsaka maskota nosi svojo zgodbo, še posebej je zanimiva zgodba medvedke Miše, maskote zimskih olimpijskih iger v Moskvi leta 1980. Zasnoval jo je ruski umetnik Viktor Čižikov, ki se mu je medvedek prikazal v sanjah, kot je povedal v enem od intervjujev.
Na razpis ruskega olimpijskega komiteja je prišlo več kot 40 tisoč različic medvedov, komisija je nazadnje izbrala medvedko, ki jo je narisal Čižikov. Zapletlo se je pri izdelavi, saj so Rusi proizvodnjo maskot zaupali Američanom, podjetju, ki je izdelovalo že jazbečarja Waldija, maskoto olimpijskih iger v Münchnu leta 1972, a so se njihove poti po napadu Sovjetske zveze na Afganistan leta 1979 razšle.
Družina ruskih Miš z olimpijskijm pasom.
Američani medvedov niso želeli transportirati Rusom, ameriški športniki (in športniki še iz 60 držav) pa so se odločili za bojkot iger. Tako je v ZDA ostal kar poldrugi milijon Miš, ki so jim morali odstraniti pas z olimpijskimi krogi, da so jih prodajali kot običajnega plišastega medvedka. V Rusiji so jih nato morali izdelati sami.
Za zbiratelja je zelo pomembno, da je predmet opremljen z etiketo, na kateri je tudi hologram, ki potrjuje avtentičnost artikla (na trgu je ogromno ponaredkov, nas je opozoril sogovornik), najbolje je, da ostane tudi v originalni embalaži (celofan ali škatla). Tomaž jih največ dobi na e-bayu, na boljšjih sejmih ali pa mu dragocene predmete kdo podari.
V Tomaževi zbirki je tudi snežak (Schneemann), maskota olimpijskih iger v Innsbrucku leta 1976, ki mu ogromno pomeni.
Zbirka veveric Zagijev, maskot univerzijade, ki jo je leta 1987 gostil Zagreb.
