Regionalna liga: Ačimović bi, Zahović ne

Prihodnjo sredo bo v Stožicah potekal obračun med Olimpijo in Mariborom. Največja klubska tekma, kar jo pozna Slovenija. Bi v okvirju regionalne lige izgubila draž? ''Slovenska liga je fantastična, premoremo tudi nove objekte. Kaj bi nam prinesla regionalna liga? Ničesar. Nogomet bi spet izgubil na veljavi,'' je prepričan Zlatko Zahović. Svoje razmišljanje je podkrepil s primerom, da imata na področju nekdanje Jugoslavije od ''vijolic'' večjo vrednost le zagrebški Dinamo (v tej sezoni se je v skupinskem delu lige prvakov izkazal z najslabšim dosežkom vseh časov) in beograjski Partizan. ''Maribor ima v evropskih tekmovanjih višji količnik tudi od Crvene zvezde. Še tri leta nas ne bo ujela. Kaj nam bo igranje s takimi klubi,'' se sprašuje športni direktor Mariborčanov, ki že dviguje napetost pred derbijem. Potarnal je, da so se na začetku spomladanskega dela ''povečali'' kazenski prostori in s tem posumil na upravičenost dveh dosojenih 11-metrovk Olimpiji. Njegov stanovski kolega v Ljubljani, s katerim sta lep čas delila tudi reprezentančno slačilnico, se s tem ne strinja. ''To je z njegove strani zelo nekorektno. Obe enajstmetrovki sta bili čisti kot solza,'' meni Milenko Ačimović, ki z ''Zahotom'' deli nasprotno mnenje tudi o smiselnosti regionalne lige. ''Prazni štadioni ne predstavljajo težave samo v Sloveniji, ampak tudi v vseh bivših republikah Jugoslavije. Vsi smo ohranili derbi. Tako Slovenci, Hrvati, Srbi ..., kaj drugega pa ni. Pa daleč od tega, da bi koga podcenjeval. Regionalna liga bi imela več plusov kot minusov, saj je ostalo med navijači še veliko 'jugo' nostalgije,'' meni nekdanji nogometaš Crvene zvezde, ki ob srečanjih z nekdanjimi soigralci iz Srbije pogosto debatira o regionalni ligi. ''Če bi bilo to izvedljivo, čeprav se zavedam, da je to kompleksna zaveda, bi bili za. Bi pa bilo veliko težav na tekmah med največjimi hrvaškimi in srbskimi klubi. Nogomet ni samo šport. Vsi vemo, kakšne stvari so se dogajale na teh prostorih,'' je opozoril na prisotnost huliganskih izpadov.

Rudi Zavrl: Regionalna liga še ni realna

Da konkretnih idej o regionalni ligi še ni bilo, nam je potrdil dolgoletni predsednik NZS Rudi Zavrl. Vsaj v obdobju, ko je vodil slovensko krovno zvezo. ''Nekaj osnutkov idej se je porajalo na osnovi nostalgije, glavna težava pa je v tem, da UEFA tega ne akceptira. S tem so poskušali že v Skandinaviji, veliko se je govorilo tudi v srednji Evropi, ko pa govorimo o idejah 'bivše' jugoslovanske lige, ni bilo nobenih resnejših razgovorov. Ideje so se pojavljale le v medijih, a izvedba takega tekmovanja še ni realna,'' je ocenil Zavrl, ki se ni želel spuščati v organizacijske težave zaradi zagotavljanja varnosti na objektih. Z njim je vrsto let sodeloval Stane Oražem, ki še vedno opravlja pomembni funkciji na NZS in Združenju 1. SNL, z vprašanjem regionalne lige pa se sooča tudi kot predsednik Domžal. ''Nogomet je najbolj razvita športna panoga na svetu, tako da bi morale biti zadeve relativno urejene. Z regionalne lige pa nimaš praktično kam napredovati, tako da bi bilo tako tekmovanje slepo črevo. V Evropo lahko napredujš le z nacionalnimi prvenstvi. Če pa bi to primerjal z zgodbo košarkarjev, menim, da regionalna liga za sam razvoj košarke na nacionalni ravni pomeni manjšanje kakovosti, ne pa povečanje.'' Če bi bil kot predsednik domžalskega kluba postavljen pred dilemo, ali pristopiti k tekmovanju ali ne, bi pri razmisleku upošteval več kriterijev. Finančno moč, klubsko sposobnost organiziranja, pa tudi to, da bi imel na voljo dve enakovredni ekipi, s katerima bi lahko relativno uspešno tekmoval na dveh tirnicah. ''Če bi imel vse to, potem bi ponudbo sprejeli. Zakaj pa ne.''

Največja težava bi bila uskladitev urnikov

Predsednik Združenja 1. SNL Branko Florjanič vidi največjo oviro pri vprašanju uskladitve urnikov. Ob predpostavki, da bi sodelovali najbolj uspešni klubi, ki do decembra (vsaj nekateri) še tekmujejo pod okriljem Uefe. ''Ostanejo le še mrzli meseci, ki pa niso privlačni za gledalce, spomladi pa so prvenstva zelo kratka. Te stvari niso primerljive z rokometom in košarko, kjer lahko igraš celo zimo v dvorani. To je največja težava, druga pa je organizacija, ki je povezana z velikimi stroški. V tem trenutku je težko, da bi se našel sponzor. Če pa liga ni ekonomsko zanimiva, potem se lahko vprašamo, komu je sploh namenjena.'' Tako Florjanič kot Oražem sta prikimala, da na Združenju oziroma NZS o regionalni ligi ni bilo uradnih debat. Potekali so le neuradni pogovori, resnega projekta pa ni bilo na mizi. Razen osnutka, ki ga je leta 2010 predstavil srbski nogometni funkcionar Tomislav Karadžić. Vprašanje je tudi, v katero regijo bi slovenski klubi raje umestili ligo. ''Jugoslovansko'' ali katero drugo? Oražem ne bi imel nič proti, če bi se nastavila tudi kakšna druga zgodba, denimo podobna hokejski, kjer so vključene ekipe iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovaške. ''Ne nasprotujem razmišljanju v tej smeri. Na prvo žogo pa ne bi šel najprej iskati minuse, pač pa pluse.'' Določeno prednost bi lahko predstavljal tudi vedno bolj odprti pogled Uefe na regionalne lige. Njen predstavnik František Laurinec je nedavno zaupal, da bi se lahko kmalu prižgala zelena luč za skupno ligo čeških in slovaških klubov, kot tudi skupno žensko ligo z nizozemskimi in belgijskimi ekipami. To bi predstavljalo določeno revolucijo, o tem pa naj bi bilo več govora na naslednjem izvršnem odboru Uefe.

Projekt Balkanfare se je izpel

Konkretno idejo o balkanski nogometni ligi, vsaj na papirju, je lani predstavilo društvo Balkanfare, podmreža mednarodnega združenja za boj proti rasizmu v nogometu. Porodila se je zamisel je, da bi v ligi igrali po dve ekipi iz enajstih držav z območja nekdanje Jugoslavije ter iz Albanije, Bolgarije, Romunije, Grčije in Turčije. Že od septembra 2011 naj bi v njej nastopili klubi, ki ne bi igrali v evropskih tekmovanjih, poleg prve pa naj bi ustanovili tudi drugo balkansko ligo, ki naj bi pomagala dvigniti kakovost nogometa na Balkanu. ''Ideja je zamrla. Iniciativa je bila neusklajena, ni bilo pravih sogovornikov, mi pa smo šli naivno v to zgodbo,'' priznava dr. Milan Hosta. Z odzivom javnosti je bil zadovoljen, a se je zapletlo pri oviri avtomatskega izhoda v višjo ligo oziroma zagotovitvi evropskega nastopa. ''Naš namen ni bil voditi ligo, pač pa delati z navijači, da ne bi bilo takih težav. Kakovost nogometa v nekdanji Jugoslaviji pada,vedno težje je preživeti, navijači pa so postali razvajeni zaradi vsakodnevnih spektaklov, ki so jim dostopni na televiziji,'' je dejal podpredsednik društva Balkanfare. Liga bi po njegovih besedah ponudila umik iz ultras navijaških krogov, zato je pomembno, da ne bi bili povabljeni najboljši, saj bi bila bojazen ob organizaciji tekem 'velike četverice' (Crvena zvezda, Dinamo, Hajduk in Partizan) ogromna. Pa četudi bi se uveljavilo pravilo tekem brez prisotnosti gostujočih navijačev. Ideja o balkanski ligi je torej zamrla. A kmalu velja pričakovati novo ...