Slovenski športniki v slovenskih šolah: svetel vzgled, ki ga velja izkoristiti

So vam otroci že kdaj navdušeno pripovedovali o tem, da obstaja "neka" Petra Majdič, ki je na "nekih" olimpijskih igrah z zlomljenimi rebri pritekla do olimpijske medalje, pa da je Franci Petek, ki se je otrokom približal skozi projekt Mini Planica, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih ter da imamo v Sloveniji plavalca, ki ima samo eno roko in je brez obeh nog, pa kljub temu dosega fenomenalne plavalne rezultate (Darko Đurić), in še in še?

Nekatere od teh tem so že predvidene v učnem programu, druge pa so na sporedu zahvaljujoč samoiniciativnosti nekaterih učiteljev.

Športne teme se otrokom vtisnejo v spomin

Da so to teme, ki se otrokom globoko vtisnejo v spomin in ki jim predstavljajo svetel zgled, je prepričan tudi športni psiholog Matej Tušak. "S tem, ko mladim predstavljamo športnike in njihove zgodbe, mlade z zgledom učimo, kaj je dobro in kaj ni."

Pri tem moramo biti še posebej pozorni pri izbiri športnih imen, ki jih bomo izpostavili, poudarja. Idealno se mu zdi, da mlade (tudi s pomočjo zgodb o uspešnih slovenskih športnikih) oblikujemo takrat, ko je to še mogoče. "Če bi glede tega pripravili sistemski projekt, ki bi ga izvajali po šolah, ne bi prav nič škodilo," predlaga.

Izpostavimo lastnosti, ki vodijo do uspeha, ne samo rezultata

Tušak se spominja, da je korak v tej smeri že pred leti nakazal zdaj že pokojni režiser Beno Hvala, ki je obiskoval šole in otrokom vrtel športne filme, v živo pa predstavil katerega od znanih slovenskih športnikov.

"Mladi so tako lažje začutili, kaj vse je potrebno, da človek doseže vrhunsko raven. Zato je toliko pomembneje, da znamo pri predstavitvah uspešnih športnikov izpostaviti in promovirati tudi lastnosti, ki vodijo do uspeha, namesto da prikazujemo samo tisto, kar je vidno navzven, torej rezultati, prepoznavnost in nagrade," svetuje športni psiholog, ki sodeluje s številnimi slovenskimi športniki, tudi dobitniki olimpijskih medalj.

Lastnosti, ki jih pri tem velja izpostaviti, so na primer delavnost, motiviranost, samodisciplina, delovne navade in poštenost. "Če bomo znali te primere pravilno predstaviti, bodo učinki brez dvoma zelo veliki. Še posebej če pri predstavitvi izpostavljamo ljudi, ki so takrat, ko o njih govorimo, tudi prisotni. Mlade tako še posebej prevzamejo," je prepričan Tušak, ki poudarja, da je bolje, da otrokom predstavimo takšne pozitivne zglede, kot pa da si za svoje vzornike izberejo "razvajene igralce in pevce, za katere ne vemo, ne kdo so ne kaj si želijo v življenju".

Trudijo se po svoje

Šole se pri tem trudijo po svoje. Nekatere športni tematiki namenjajo več, druge manj pozornosti. Pogovori o športnikih običajno dosežejo vrhunec v času večjih športnih tekmovanj, kot so na primer zimske olimpijske igre, ponekod znova obujajo spremljanje televizijskih prenosov s tekmovališč, po koncu tekmovanj pa šole v svoje vrste pogosto vabijo svoje nekdanje učence, ki so se udeležili teh tekmovanj. Tako lahko učencem iz prve roke pripovedujejo o svojih izkušnjah.

V OŠ Bistrica vsako leto povabijo znanega slovenskega športnika

Ena takih šol je tudi Osnovna šola Bistrica, kjer sredi maja organizirajo športni dan, imenovan pohod treh generacij, nanj pa vsako leto povabijo znanega slovenskega športnika. Gostili so že deskarja Žana Koširja, skakalca Petra Prevca, lednega plezalca Klemena Premrla, letos pa upajo, da jim bo uspelo privabiti biatlonca Jakova Faka.

"S temi potezami želimo popularizirati šport, želimo si, da bi se otroci več ukvarjali s športom, kot se zdaj. Eno takih prizadevanj je tudi projekt Zdrav življenjski slog, kjer se otroci preizkusijo v seriji različnih športnih zvrsti, drugo pa je druženje s športniki svetovnega formata na pohodu treh generacij, kjer športnik vedno nastopi tudi v igri med dvema ognjema. Tam se po navdušenju med otroki dobro vidi, kakšen magnet so za otroke in kako pozitiven vzgled so," je povedal ravnatelj Štefan Žun.

Na Gimnaziji Franceta Prešerna z njimi živijo

Zelo dejavni na tem področju so tudi v Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, kjer je panožni center za smučarske skoke in kjer je velik delež dijakov vključen v različne športne programe.

Kot nam je povedala pomočnica ravnateljice Tanja Ahčin, se tam vsak dan pogovarjajo o slovenskih športnikih, saj imajo dijaki vsakodnevni stik z njimi, otroci pa se tako na najbolj posreden način srečujejo z življenjem športnika.

"Spoznajo se z njihovimi vrednotami, načinom dela in življenja, ki vodi do vrhunskih rezultatov. Spoznajo, da ta pot nikakor ni takojšnja, kot bi mislil zunanji opazovalec, ampak gre za zelo dolgotrajen in naporen proces. Tisti, ki niso športniki, se športnike naučijo podpirati, spodbujati, hodijo na tekme in podobno. Informacij o celostnem športnem življenju je med našimi dijaki res precej.

Res je, da so to že starejši otroci, ampak morda prav zato svoje vrstnike, ki so vpeti v vrhunski šport, spremljajo še toliko bolj ozaveščeno in se ob tem še toliko bolj zavedajo, da je pot do uspeha vse prej kot lahka," je prepričana Ahčinova.

Koliko je šport prisoten v slovenskem učnem načrtu?

Z Zavoda za šolstvo so nam odgovorili, da tematika v zvezi s slovenskimi športniki v učnem načrtu predmeta šport za osnovno šolo ni neposredno navedena, medtem ko se v učnem načrtu predmeta športna vzgoja za srednje šole omenja vloga določenih športnih panog pri nacionalni identifikaciji Slovencev.

"Učitelji predmeta šport (v osnovni šoli) oz. športna vzgoja (v srednji šoli) so strokovno avtonomni pri izbiranju vsebin pouka. Učitelji to znanje vključujejo v svoj pouk, saj je pomembno tudi z vidika motivacije učencev in dijakov za športne aktivnosti," so v odgovoru na naše vprašanje zapisali pri omenjenem zavodu in dodali, da je lahko športno znanje pripeto kot aktualna vsebina pri doseganju ciljev športnega obnašanja in zdrave tekmovalnosti ali vključeno ob vsebinah prehrane, prehranskih dodatkov in poživil.