Smrti zaradi zastoja srca se še ne da povsem izkoreniniti

Nobena skrivnost ni, da se šport razvija iz leta v leto. Vsak športni analfabet lahko ob primerjavi starejših ter današnjih posnetkov bodisi nogometnih bodisi košarkarskih tekem opazi bistveno razliko, ki je vidna že za sleherno oko – v hitrosti igre namreč. A ta je posledično prinesla tudi negativne predznake, kar ugotavlja izkušeni kirurg dr. Oskar Zupanc, ki je sicer tudi klubski zdravnik pri Unionu Olimpiji: "V današnjem času je veliko več težjih poškodb ravno zaradi te hitrosti ter agresivnosti. Seveda pa so tudi zahteve, ki so nastale, povzročile, da prihaja do preobremenitvenih poškodb. Po drugi strani je šel naprej tudi proces preventive, a slednji zahteva čas in denar, za kar pa določeni športniki ter ekipe nimajo realnih zmožnosti in so hendikepirani."

Pri Janici Kostelić se je videl napredek medicine

Kot lep primer, kaj vse lahko medicina postori za športnike ob poškodbah, je Zupanc našel v hrvaškem smučanju – natančneje pri snežni kraljici Janici Kostelić, ki se je po težavah s kolenom (počili so ji kar štirje od sedmih ligamentov desnega kolena) vrnila v karavano belega cirkusa in osvajala lovorike kot po tekočem traku: "V zadnjih petnajstih, dvajsetih letih se je tudi na področju ortopedije storil koraki naprej. Zaradi napredka se lahko sedaj športniki lažje vračajo po poškodbah. Praktično se vsi, mogoče le kak odstotek ali dva ne. Stroka je napredovala in zaradi tega dobivajo športniki vnovične priložnosti za povratek ob neljubih dogodkih. Tipični primer je Janica Kostelić, ki je imela praktično potrgane vse vezi v kolenu, a se je vrnila nazaj in to šampionsko. Seveda je tu veliko odvisno tudi od karakterja vsakega posameznika ter njegove psihološke naravnanosti."

Brajkovič tvegal ob nastopu z vročino

O karakterjih športnikov, kako znajo presegati samega sebe in meje normalnega, smo nekaj pisali že včeraj. Omenili smo gladiatorski tek Petre Majdič s polomljenimi rebri na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru ter kolesarjenju Janija Brajkoviča na znameniti dirki po Franciji z 39 °C telesne temperature. In kaj na ta dejanja pravi predsednik Slovenske artroskopske zveze (SAA)? "Odločitev ob takšnih zdravstvenih težavah je v rokah vsakega posameznika. Ti primeri so v bistvu zelo nevarni. V kolesarstvu so aerobni napori tako veliki, da lahko dejansko okvarijo srce, če posameznik kolesari ob takšni telesni temperaturi. Je pa to realnost športnikov. Nekdo zdrži več, drugi manj. V nasprotnem primeru bi bili prav vsi svetovni prvaki. Je pa to nedvomno rizično."

Športniki v večini ne najdejo lastnega izvora za dovod energije

Odgovor na vprašanje, zakaj se vrhunski športniki toliko bolj presegajo in s tem postavljajo lastno zdravje tudi na tanek led, je v denarju in želji po nadvladi ter s tem posledično osebnemu zadovoljstvu. Nekateri se za dosego teh ciljev poslužujejo tudi prepovedanih substanc in lovijo mejo dovoljenega, da bi prišli do športnega vrhunca. A ni jih malo, ki so ob tem zamegljeni in ne vidijo, oziroma ne želijo slišati o stranskih učinkih, ki jih prepovedane snovi prinašajo.

Dejstvo pa je, da za takšno raven športa, ki trenutno vlada, potrebuje telo določene dodatke za regeneracijo ter dovod energije – seveda so tu izvzete prepovedane substance. Najbolj enostavno bi bilo, če bi znal vsak športnik regenerirati energijo telesa na naraven način, vendar znanja o tem, kako regenerirati lastno energijo, za enkrat še nimajo. "Če je športnik v tranažnem procesu, je zelo pomembna prava prehrana kot tudi dodatki. Vrhunski šport zahteva biotehnične dodatke, saj ti športnikom omogočajo, da so primerno aktivni na treningih ter da napredujejo. Brez tega prav gotovo ne gre. To je določena vrsta preventive, " pravi Zupanc, ki je med drugim tudi član Evropske združbe za športno travmatologijo, operacijo kolen in artroskopijo (ESSKA).

Manevrskega prostora pri človeškemu telesu je malo

Velikokrat se navadni smrtniki sprašujemo, kje je tista meja ločnica, do katere bi lahko človeško telo še zdržalo vse te napore. Že sedaj je videti, da povečanje količine intenzivne vadbe ne bi imelo smelega učinka. Zupanc vidi rezervo predvsem v psihološki pripravi. "Mislim, da je manevrskega prostora pri človeškem telesu zelo malo. Ne gre za to, da bi lahko še povečali aktivnost. Ni rezerve v sami količini treninga. Gre bolj za kakovost treninga, spoznavanje vseh elementov, ki so pomembni v procesu treninga – vzdržljivost, iznajdljivost, sposobnost predvidevanja … Nekaj rezerve je po mojem mnenju v psihološkem faktorju, medtem ko v količini treninga ne. "

Nekateri mladi športniki imajo res težave s srcem

Ko že govorimo o ločnicah, pa je skrb vzbujajoč podatek, da iz leta v leto umira vse več mladih športnikov zaradi težav s srcem. Tu bo treba narediti določen rez, saj šport s takšnimi tragičnimi novicami izgublja svojo noto "zdrav duh v zdravem telesu". "V veliki meri se da preprečiti neljube dogodke s preventivnimi pregledi. S takšnimi ukrepi bi lahko zmanjšali te smrti na minimum. Je pa to postalo zelo množično, zato bi bilo potrebno zajeti širok spekter ljudi, da bi se jih pregledalo. Povsem preprečiti se za enkrat ne da. Vzroki, zakaj prihajajo do smrti, pa so raznorazni. Pri nekaterih gre res za srčne vzroke – največ je teh, ki imajo aortno stenozo in zaradi katere prihaja do nenadne smrti. Prihaja pa do tragičnih koncev seveda tudi zaradi preobremenitev, oziroma neprimerne prehrane. Tudi to se dogaja, da prihaja do elektrolitskih motenj, ki povzročijo zastoj srca," opozarja še dr. Zupanc.

Polemik na to temo je bilo že ogromno, vendar se je treba zavedati, da dokler kapital diktira tempo, bo težko izkoreniniti negativne prizvoke, ki delajo športu slabo reklamo in konec koncev, kar je najbolj pomembno, uničujejo človeško telo.