So klubi vedno upravičeni do odškodnine?

Registracijski pravilnik Rokometne zveze Slovenije je tisti, ki določa pravila registracije oziroma prijave igralca za določen klub. Ta so enaka za vse starosti. Razlike so pojavljajo pri tem, ali gre za pogodbenega ali nepogodbenega igralca (tisti, ki za igranje ne prejema finančnih ali materialnih nadomestil).

Matično društvo s pravico do prve pogodbe

V slovenskem rokometnem prostoru se velikokrat pojavljajo težave z mladimi igralci, ko le-ti želijo skleniti prvo pogodbo. Pravilnik določa, da ima pravico sklenitve prve pogodbe z igralcem, ki dopolni 16 let, matično društvo. Plačilo nadomestil je večkrat kamen spotike. Pravilnik namreč narekuje: Vsako društvo, iz katerega igralec do vključno 23. leta starosti prestopa v drugo društvo, ima pravico do nadomestila za vložena materialna in finančna sredstva za usposabljanje in vzgojo igralca v skladu z določbami pravilnika za vsako polno tekmovalno sezono, za katero je igralec registriran za to društvo. Do nadomestila je upravičeno tudi vsako društvo, iz katerega igralec prestopa v drugo društvo do vključno 26. leta starosti, in sicer za vsako sezono do dopolnjenega 23. leta starosti.

Zato ni čudno, da prihaja do sporov med otroci (ali njihovimi zastopniki, v večini primerov starši) ter matičnimi klubi.

Znova so korak pred ostalimi nogometaši, Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je namreč oktobra 2009 sprejela pravilo, da je njena podkomisija odgovorna za preiskavo in odobritev za vsak mednarodni prestop mladoletnega igralca oziroma igralke. V ta namen je sprejet aplikacijski sistem TMS. Pravila in postopek ureja aneks ''2'' Pravilnika FIFA o statusu in prestopih igralcev. Nogometna zveza Slovenije ima prestope urejene s PRSI (Pravilnik o registraciji in statusu igralcev).

Tudi Košarkarska zveza Slovenije ima določbe, ki urejajo omenjeno področje v registracijskem pravilniku. Ta med drugim določa, da je pri registraciji in pri vloženem zahtevku za prestop igralca, mlajšega od 15 let potrebno soglasje staršev, ko pa igralec dopolni omenjeno leto starosti, samostojno odloča o registraciji, prestopih in o podpisu pogodbe. V 15. členu je določeno, da ''prvo samostojno pogodbo lahko podpišeta klub in igralec, ko igralec dopolni 15 let,'', v drugi alineji pa je varovalo za igralce mlajše od 15 let: '' Pogodbo za igralce mlajše od 15 let lahko s klubom sklenejo starši, skrbniki ali posvojitelji. Takšna sklenjena pogodba lahko traja le do dopolnjenega 15. leta starosti igralca.''

Pri Hokejski zvezi Slovenije je bil registracijski pravilnik sprejet leta 2007, za razliko od KZS pa je prag prve samostojne pogodbe nekoliko višji. V 17. členu je zapisano: ''Prvo pogodbo skleneta klub in igralec, ki ga zastopajo starši, skrbnik ali posvojitelj in traja največ do dopolnitve 18 let. Prvo samostojno pogodbo podpiše 18 letni igralec.'' Hokej pa je še posebej specifičen šport, saj je med dražjimi, starši namreč vložijo veliko več denarja kot marsikje drugje. V povprečju za otroka na leto plačajo okoli 700 evrov članarine, prišteti je potrebno še stroške opreme (ta je zelo različna, na leto od 400 pa do nekje 2.000 evrov ali tudi več), prevoze, priprave in tako naprej … Klub dejansko prispeva veliko manj, tako v marsikaterem primeru obstaja nesorazmerje med zahtevano odškodnino in dejanskim vložkom.

Pri posameznih športih bomo problematiko predstavili v četrtek (rokomet in hokej na ledu) in petek (košarka in nogomet).