Nedelja, 31. 12. 2017, 4.00
6 let, 4 mesece
Športna slovesa v 2017
Še zadnjič pokazala, da ni njihova stvar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,20
Seznam športnih upokojencev leta 2017, ki so pisali zgodovino, osvajali odličja, šampionske prstane in naslove prvakov v različnih tekmovanjih, je precej dolg. Zbrali smo nekatere, ki so športno opremo postavili v kot oziroma napovedali konec kariere.
Najboljša slovenska smučarka vseh časov ter edina z zlato olimpijsko kolajno in velikim globusom Tina Maze je upokojitev napovedala že leta 2016, pred enajstimi meseci pa je nastopila še na zadnji tekmi bogate kariere. Poslovila se je na veleslalomskem delu 53. Zlate lisice v Mariboru, kjer je po zapletu s FIS in štartno številko lahko nastopila šele po najboljši 30-erici. Pod štartno številko 34 je nosila znamenito spodnjo majico z napisom Not your bussines (Ni vaša stvar).
V cilj se je sprehodila in si prislužila bučne ovacije.
Črnjanka se je odločno podala iz štartne hišice, se v napadalnem slogu lotila zgornjega dela proge, nato pa zarobila pred delom, kjer stojijo trenerji, objela partnerja in dolgoletnega šefa ekipe Andreo Massija ter zadnjega trenerja Valeria Ghirardija, v nadaljevanju pa v lahkotnem ritmu odsmučala ciljno strmino, se v slogu Bojana Križaja ustavila tik pred ciljno črto, snela smuči in se ob bučnih ovacijah sprehodila v ciljno areno.
401 – nastopi v svetovnem pokalu
81 – uvrstitve na stopničke v svetovnem pokalu
26 – zmage v svetovnem pokalu 9 – kolajne na svetovnih prvenstvih (4 zlate, 5 srebrnih)
4 – kolajne na olimpijskih igrah (2 zlati, 2 srebrni)
2. 1. 1999 – prvi nastop v svetovnem pokalu (Maribor, superveleslalom)
22. 3. 2015 – zadnji pravi/tekmovalni nastop v svetovnem pokalu (Meribel, veleslalom)
7. 1. 2017 - zadnji nastop v svetovnem pokalu (Maribor, veleslalom)
V začetku decembra je uradno tekmovalne smuči v kot postavil še najstarejši slovenski reprezentant Andrej Šporn. Med Korošico in Gorenjcem se je poslovilo kar nekaj znanih smučarskih obrazov. Med njimi tudi dolgoletni slovenski reprezentantki Vanja Brodnik in Katarina Lavtar. Pester je tudi mednarodni nabor svežih smučarskih upokojencev: Elisabeth Görgl, Fabienne Suter, Lotte Smiseth Sejersted, Marc Gini, Laurie Mougel, Jens Byggmark, Joachim Puchner, Klaus Kröll, Georg Streitberger, Šarka Strachova …
Ivica Kostelić uradno slovesa ni naznanil, a ...
Vse to so imena, brez katerih se je začela olimpijska sezona 2017/18. Zbrani zimski druščini lahko dodamo Hrvata Ivico Kostelića, ki je v svetovnem pokalu nazadnje nastopil januarja v Wengnu. A zase 38-letni Zagrebčan pravi, da se ne bo nikoli (uradno) poslovil.
Slovo jamajške strele
Zadnje dejanje avgustovskega svetovnega prvenstva je pripadlo najboljšemu šprinterju vseh časov, Jamajčanu Usainu Boltu. Na olimpijskem štadionu v Londonu se je po zadnji disciplini prvenstva v častnem krogu poslovil od svojih navijačev in bogate kariere.
Konec športne poti, na kateri je osvojil osem zlatih olimpijskih medalj in 11 zlatih medalj s svetovnih prvenstev, se mu ni izšel po željah. Bere žlahtnih kovin mu v Londonu ni uspelo obogatiti, kot je načrtoval. Po bronu v teku na 100 metrov je v štafetnem teku z jamajško ekipo ostal brez odličja. V zadnji predaji teka na 4 krat 100 metrov se je poškodoval in obležal na stezi.
Usain Bolt bo v spominu ljudi ostal kot velik zabavljač, ki je atletiko dvignil in jo zadržal na izredni ravni tudi v zanjo precej temnih časih, prežetih z dopinškimi in korupcijskimi škandali.
Rim je jokal, poslovil se je Francesco Totti
Nabito poln Olimpijski štadion v Rimu se je 28. maja še zadnjič poklonil svojemu nogometnemu kralju Francescu Tottiju, ki se je po 786 tekmah in 307 zadetkih poslovil od igranja v dresu Rome.
41-letnik, ki je svoj čas veljal za enega najboljših nogometašev na svetu, je bil ves čas zvest Romi. Razlog za slovo od ekipe, ki jo je zastopal kar 25 sezon, je tudi to, da je dobival vse manj priložnosti za igro. Tako je bilo tudi na njegovi zadnji tekmi, ko ga je trener Luciano Spalletti v igro poslal šele v 54. minuti, tako da je sploh prvič po lanskem septembru igral več kot pol ure.
Tribune na zadnji Tottijevi tekmi
Z Romo je leta 2001 postal italijanski prvak, sicer pa je še po dvakrat osvojil italijanski pokal (2007 in 2008) ter superpokal (2001 in 2007). Bil je tudi dolgoletni član italijanske reprezentance, za katero je igral med letoma 1998 in 2006 ter zbral 58 nastopov in devet golov. Največji reprezentančni uspeh je dosegel leta 2006, ko so azzurri postali svetovni prvaki.
Srečno, Milivoje
Milivoje Novaković je junija končal kariero.
"Slovo od soigralcev je bilo zelo težko," je po junijski kvalifikacijski tekmi za SP z Malto, na kateri je po dveh letih zabil svoj zadnji reprezentančni zadetek, s solznimi očmi priznal 38-letni slovenski reprezentant Milivoje Novaković. Takrat je naredil križ čez bogato nogometno kariero, med katero je pustil močan pečat, tako reprezentančni kot klubski.
Pri Kölnu, ki ga je ob koncu kariere še vabil v svoje vrste, so mu navijači posvetili pesem, priljubljen je bil tudi na Japonskem. V domovini je močno odmeval prestop Ljubljančana k Mariboru, pri katerem je končal klubsko pot z naslovom državnega prvaka v sezoni 2016/17.
Z 32 zadetki je drugi najboljši strelec slovenske reprezentance.
V državnem dresu je zbral 80 nastopov in dosegel 32 zadetkov, kar ga uvršča na drugo mesto večne lestvice strelcev, za Zlatka Zahovića, ki jih je zbral 35.
Tihi vodja, ki je najraje govoril z nogami
Svetovni nogomet je v začetku novembra ostal brez Andree Pirla. Legendarni italijanski zvezni igralec, znan po elegantnih podajah, s katerimi je nogometu pogosto vtisnil romantično noto, je zadnjo tekmo v karieri odigral v dresu New York Cityja, s katerim se je v zadnjih letih dokazoval v ligi MLS.
38-letnik si je prislužil različne vzdevke. Največkrat so mu rekli Arhitekt, saj je spretno gradil zvezo med sredino in napadom. Bil je tudi Profesor, pa Mozart in Maestro. Kariero je začel v Brescii, igral pa tudi za Inter in Reggino. Z Milanom je osvojil naslov evropskega prvaka v letih 2003 in 2007. Za izbrano vrsto Italije, s katero je leta 2006 stal na svetovnem prestolu, je zbral 116 nastopov in dosegel 13 golov, nazadnje je modri dres oblekel leta 2015.
Decembra je nogometne čevlje v kot postavil brazilski zvezdnik Kaka, ki si je nogometno pot začel utirati pri Gremiu, ime pa si je ustvaril pri Milanu. Med letoma 2003 in 2009 je nosil rdeče-črni dres kluba iz Milana, kjer je postal eden najboljših vezistov tistega obdobja. Leta 2007 je dobil zlato žogo za najboljšega nogometaša na svetu.
Leta 2009 se je za 67 milijonov evrov preselil v Real Madrid. V španski prestolnici je vztrajal do leta 2013, nato se je vrnil v Milan, kariero pa je končal v ameriški ligi pri Orlando Cityju. Z brazilsko reprezentanco je leta 2002 osvojil naslov svetovnega prvaka.
"Polovično" se je poslovila še ena legenda italijanskega nogometa. Potem ko je azzurrom spodletelo v dodatnih kvalifikacijah za SP 2018 proti Švedom, je reprezentančno pot končal izjemni vratar Gianluigi Buffon. 39-letnik je še vedno v klubskem pogonu, v katerem vztraja pri prvaku Italije Juventusu.
Solze v očeh Gianluigija Buffona, potem ko se Italiji ni uspelo uvrstiti na SP.
Z nogometnih zelenic so med drugim stekli tudi Španec Xabi Alonso, legenda Chelsea Frank Lampard, Nemec Philipp Lahm, Nizozemec Dirk Kuyt ...
Frank Lampard se je poslovil od nogometnih zelenic.
Dragić še zadnjič za reprezentanco?
Po velikem uspehu slovenske košarkarske reprezentance, ki je septembra osvojila naslov evropskih prvakov, je slovo od reprezentance potrdil kapetan in vlečni konj slovenske izbrane vrste Goran Dragić. Pozneje so se pojavila namigovanja, da bo morda še kdaj oblekel državni dres, a lahko se zgodi, da je bila zmaga nad Srbijo v finalu EP njegova zadnja na reprezentančni poti.
Prvak NBA še zadnjič pod koši
Potem ko je košarka lani ostala brez kopice zvezdnikov, je konec aprila pod koši lige NBA še zadnjič zaigral ameriški košarkarski zvezdnik Paul Pierce, ki je največji pečat pustil v dresu Boston Celtics. Za to moštvo je igral med letoma 1998 in 2013, leta 2008 pa postal prvak lige NBA. Po eno sezono je igral za Brooklyn Nets in Washington Wizards, kariero pa končal pri Los Angeles Clippers, kjer je igral od leta 2015.
Slovo legendarnega stratega
Septembra se je v trenerski pokoj odpravil legendarni košarkarski trener Dušan Ivković. Od taktirke se je poslovil pri 74 letih na dobrodelni tekmi v Pireju. V pokoj je odšel z zmago, njegova ekipa zvezd je premagala Olympiacos s 111:103. Obračun se je končal 28 sekund pred koncem, s čimer so zaznamovali njegovih 28 naslovov, ki jih je osvojil. Treniral je Partizan, Aris, Šibenko, Vojvodino, Olympiacos, Dinamo Moskva, CSKA, PAOK, Panionios, AEK in Anadolu ter bil selektor Jugoslavije in Srbije.
Ni bilo več ljubezni do tenisa
Po avgustovski revijalni tekmi in 13-letni poklicni karieri se je v športno upokojitev odpravil 31-letni Grega Žemlja, kot razlog za slovo pa navedel, da ne čuti več prave ljubezni do tenisa.
Žemlja, ki je s 43. mestom na svetovni lestvici še vedno rekorder med slovenskimi teniškimi igralci, je postavil kar nekaj mejnikov. Kot prvi Slovenec je osvojil turnir serije challenger (Cancun 2008), kot prvi Slovenec se je uvrstil v glavni del enega od turnirjev za grand slam (Wimbledon 2009), kot prvi Slovenec je na grand slamu igral tretji krog (US Open 2012), kot prvi in za zdaj edini Slovenec se je prebil pod 50. mesto na svetu, kot prvi Slovenec je igral v finalu turnirja ATP (Dunaj 2012) in kot prvi Slovenec je premagal igralca iz prve deseterice (Janko Tipsarević 2013). Ob tem je v karieri z nagradnimi skladi na turnirjih zaslužil 1,2 milijona dolarjev in postal rekorder po številu nastopov v dresu slovenske reprezentance.
Švicarka Martina Hingis, ki je zadnja leta nastopala v dvojicah, je konec oktobra napovedala, da bo po 23 letih zdaj res končala svojo športno pot. 37-letnica je v dolgi karieri zmagala na petih grand slamih med posameznicami, med dvojicami je slavila 64 turnirskih zmag, 13 na največjih štirih turnirjih, še sedem pa tudi med mešanimi dvojicami.
Zadnji udarci železnega Ukrajinca
V začetku avgusta je slovo napovedal nekdanji boksarski svetovni prvak v težki kategoriji Vladimir Kličko, ki se je za upokojitev odločil pri 41 letih. Ukrajinec je v več kot dve desetletji dolgi in uspešni karieri nanizal številne šampionske pasove, profesionalno kariero pa začel po zmagi na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti.
Med letoma 2006 in 2015 je bil neporažen, z bratom Vitalijem Kličkom sta dominirala v težki kategoriji. Njegov zadnji dvoboj je bil aprila proti britanskemu zvezdniku Anthonyju Joshui, proti kateremu je za naslov po različici WBA izgubil v 11. rundi.
Zadnja etapa El Pistolera
Španski kolesarski zvezdnik Alberto Contador je 10. septembra odpeljal svojo zadnjo etapo v karieri. Štiriintridesetletnik, ki je zmagal v skupnem seštevku na vseh treh tritedenskih dirkah, dirki po Franciji, Italiji in Španiji, se je upokojil po domač Vuelti.
Tudi ob koncu kariere je osvojil etapno zmago.
El Pistolero, kot so ga klicali, je v karieri trikrat zmagal na dirki po Španiji, dvakrat pa na dirkah po Franciji in Italiji. Med profesionalno kariero je zbral 67 zmag. Tudi njegova kariera je omadeževana z dopingom. Leta 2010 je zaradi zlorabe klenbuterola ostal brez skupne zmage na dirki po Franciji.
Ob Contadorju so kariero v letu 2017 končali tudi Belgijca Tom Boonen in Jurgen Van den Broeck, Francoz Thomas Voeckler, Novozelandec Greg Henderson, Italijan Adriano Malori …
Brazilec je tokrat mislil resno
Po dolgih letih v formuli 1 je kariero končal Brazilec Felipe Massa. 36-letnik se je sicer poslovil že po lanski sezoni, a se nato odločil še eno sezono pomagati Williamsu.
Naslovu prvaka je bil najbližje v sezoni 2008, ko mu ga je za točko odnesel Britanec Lewis Hamilton.
Zbral je 269 nastopov na dirkah F1, enajstkrat je zmagal, 41-krat je bil na zmagovalnem odru, šestnajstkrat je začel dirko z najboljšega štartnega položaja, vozil pa je za Sauber, Ferrari in Williams. Najbližje naslovu svetovnega prvaka je bil v sezoni 2008, ko mu ga je za točko odnesel Britanec Lewis Hamilton.
Zdravje ni sodelovalo
Zdravstvene težave s hrbtom so v športno upokojitev januarja poslale slovenskega kajakaša Jureta Megliča, ki je od leta 2014 nastopal pod azerbajdžansko zastavo.
Meglič je največji posamični uspeh dosegel leta 2010 pred domačimi navijači na svetovnem prvenstvu v Tacnu, kjer je bil tretji. Istega leta je na EP v Bratislavi postal podprvak, prehitel ga je le reprezentančni kolega Peter Kauzer. V letih 2006, 2007 in 2011 je kot član kajakaške ekipe priveslal do naslova ekipnih evropskih prvakov, leta 2010 pa je slovenska ekipa kajakašev na evropskem prvenstvu osvojila bron. Prvo zmago v svetovnem pokalu si je priveslal leta 2011 v Tacnu. Leta 2014 se je v želji po olimpijskem nastopu preselil v azerbajdžansko reprezentanco, na OI pa končal na 14. mestu.
Logarjeva novim izzivom naproti
Slovenska reprezentantka v smučarskih skokih Eva Logar se je pri 26 letih odločila za konec kariere vrhunske športnice. Logarjeva je zbrala 66 nastopov na tekmah svetovnega pokala, kjer je njen največji uspeh četrto mesto iz leta 2013 v Saporu. Nastopila je tudi na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju 2014 in treh svetovnih prvenstvih.
Od kariere aktivnega športnika se je poslovil tudi Tomaž Druml, koroški Slovenec, ki se je šele v prejšnji sezoni pridružil slovenski ekipi, a zaradi težav s srcem ne bo več aktiven tekmovalec.
