Robert Koren: V nogometu se ne izide vse po načrtih

Devetindvajsetletni nogometaš iz Radelj ob Dravi je bil v nedeljo malce čez poldan, ko je na žrebu v Varšavi kroglica z imenom Slovenija podala zvestobo skupini C, zaseden. Klubske obveznosti so imele prednost, po treningu pa je hitro potešil radovednost in kvalifikacijsko skupino za EP 2012 označil za zahtevno. Ker se je Slovenija znašla šele v četrtem kakovostnem bobnu, daleč najnižje od vseh evropskih udeleženk SP v JAR, je že vnaprej pričakoval vsaj dva neugodna tekmeca. Glede usode izbrane vrste ostaja optimist, tako kot svojega statusa pri klubu West Bromwich Albion, kjer si je v zadnjih tednih priboril mesto v začetni postavi. In to na igralnem mestu, ki mu ustreza. Še vedno pa ni konec vseh težav, ki so ga nedavno že skoraj privedle k iskanju novega delodajalca.

Katero mesto bi pripisali slovenski reprezentanci ob koncu kvalifikacijskega ciklusa za nastop na evropskem prvenstvu leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini?
S tem se ne obremenjujem. Ne bi rad nekaj napovedoval. Bolj se mi zdi pomembno, da moramo ostati osredotočeni na vsako tekmo posebej. To je prava metoda. Moramo iti tekmo po tekmo. Vsi imamo željo, da se uvrstimo na EP. Naš cilj je jasen. Celotna javnost mora v to verjeti do zadnjega in skupaj nam bo uspelo. Ali bomo prvi ali drugi, ali se prebili skozi dodatne kvalifikacije, to niti ni pomembno ... Pomembno je le, da ujamemo vlak.

Ga bo sedaj ujeti težje, saj se je nogometna Evropa prepričala o fenomenu srčne in borbene enajsterice iz majhne dežele na sončni strani Alp in ne bo več nihče želel ponoviti usodne napake preveč samozaverovanih Rusov?
Ne. Če bomo ostali pri tem konceptu in metodah, ki smo jih uporabljali v minulih kvalifikacijah, lahko verjamemo v končni uspeh. Tudi po žrebu kvalifikacij za SP ni bilo veliko ljudi optimističnih, na koncu pa smo skoraj osvojili prvo mesto. Moramo držati skupaj in po morebitnih manjših padcih v kvalifikacijah nikakor ne misliti negativno. Ko nismo iztržili želenega rezultata doma s Češko (0:0, op. p.) in v gosteh s Severno Irsko (0:1, op. p.), so nas že vsi odpisali. Želel bi, da v Sloveniji poskušamo spremeniti miselnost in smo od prve do zadnje tekme skupaj. Nogomet je potrebno dojemati kot kulturo. Navijači dajo na vsaki tekmi vse od sebe, mi pa obljubljamo, da damo vse na igrišču. Le tako lahko ponovimo uspeh iz zadnjih kvalifikacij.

Kako bi opisali skupino C?
Že pred žrebom sem vedel, da bomo zaradi četrtega kakovostnega bobna dobili vsaj dva neugodna tekmeca. To se je tudi zgodilo. Vsi vemo, da sta Italija in Srbija izredno močni, s Severno Irsko smo se že pomerili in prišli do spoznanja, da se z njo lahko kosamo, Estonija in Ferski otoki pa ne spadajo ravno med velike zalogaje. V skupini smo trije udeleženci svetovnega prvenstva, kar je lep pokazatelj, da nam bo težko. Obenem pa tudi vemo, kako močni smo v Ljudskem vrtu, kjer lahko presenetimo tudi najmočnejši reprezentanci, Italijo in Srbijo. Imamo svoje adute, skupaj nam lahko še enkrat uspe. O tem sem prepričan.

Izpostavili ste Ljudski vrt. Ste pozabili, da bo po dokončanju štadiona v Stožicah vsaj del kvalifikacijskih tekem, če ne celo več, preseljen v Ljubljano?
Kvalifikacije smo igrali v Mariboru. Tam se počutimo izredno dobro. Nekako smo vzpostavili stik in odnos z navijači, med seboj čutimo pozitivno in posebno energijo. Tukaj bo treba dobro premisliti, ali je sploh smotrno, da se nekaj 'vrat na nos' menja. A za to so pristojni drugi ljudje, za nas nogometaše pa je pomembno, da naletimo na pravo vzdušje kjer koli pač igramo. To je najbolj pomembno. Zadnji uspeh nas je še dodatno združil. Smo mala država, ki bi jo bilo škoda razstavljati.

Slovenija je mala država, a proti Estoniji in Ferskim otokom bo morala na igrišču uresničiti vlogo absolutne favoritinje.
Čeprav sta to na papirju lažja tekmeca, sta to še določeni neznanki. Vemo, da smo se z njimi v preteklosti že dobro namučili. Na vsaki tekmi je potrebno dati vse od sebe. Moramo se izogniti podcenjevanju in se zavedati naših kakovosti, ki jih moramo pokazati na igrišču. Zavedamo se, v kaki situaciji smo bili pred dvema letoma. Vsi so na nas gledali kot na avtsajderje. Zdaj pa po tem, ko smo se uvrstili na SP, ne letamo visoko, ampak smo realno na tleh. Zaupamo naši kakovosti, če pa za nami stoji še takšna pomoč, kot nam jo predstavljajo navijači v Mariboru, potem nam lahko skupaj uspejo še velike stvari.

Na Otoku si nogometni kruh služita tudi dva srbska obrambna zvezdnika. Ju poznate tudi osebno?
Poznam Branislava Ivanovića, s katerim sva se že večkrat srečala, tudi zunaj igrišč. Poznanstvo izvira iz tega, ker moj agent pogosto pomaga tudi njemu. Tako sem mu takoj po žrebu že poslal sporočilo. Nisem ga hotel poklicati, saj ga je še isti dan čakal veliki angleški derbi med Chelseajem in Arsenalom. Nasploh sta on in pa Nemanja Vidić v Angliji zelo cenjena, tako da nam resnično ne bo lahko.

Ste z vašim trenerjem, Italijanom Robertom di Matteom, že kaj debatirali o bližnjem sosedskem srečanju v kvalifikacijah?
Na to temo, pa še kakšno drugo (smeh, op. p.), nisva spregovorila, bova pa zagotovo kdaj v prihodnosti.

Po petih zaporednih nastopih v začetni postavi ste minuli konec tedna izpustili prvenstveno srečanje v Plymouthu. Vam je prekrižala načrte kakšna poškodba?
Ne, ni bilo nobene poškodbe. Stanje je v bistvu enako kot že nekaj časa. Trener ima pač svoje poglede. Na to temo sva nazadnje opravila pogovor v soboto. On vztraja pri svojem. V zadnjih tekmah, ki so bile izredno pomembne, smo prišli nazaj na začrtano pot. Takrat sem bil v ekipi, ko pa smo prišli na drugo mesto, sem iz nje izpadel. Trener je kot razlog navedel natrpan urnik. Pravi, da me je želel spočiti, ker nas čaka v naslednjih tednih kar nekaj tekem, a se sam kot igralec s tem nisem strinjal. Povedal sem mu svoje, a je trener še vedno zagovarjal počitek. Bomo videli. On pač odloča pri vsem. Čeprav sem se sam čutim sposobnega za nastop v soboto ...

Veseli dejstvo, da ste v tem koledarskem letu v dresu WBA končno zaigrali na sredini zvezne vrste, poprej pa ste pogosto zasedali krilne položaje, kar vas je tudi privedlo do pomislekov o zamenjavi kluba.
V zadnjih tekmah, ki sem jih prebil na igrišču, smo res spremenili sistem igre, tako da smo v osrednjem delu zvezne vrste postavili tri igralce. Sam sem bil v sredini, kar je že nekako blizu igralnemu mestu v reprezentanci. To stališče je zaenkrat pozitivno, bomo pa videli, kako se bo razvijalo naprej.

Čeprav ste napovedovali klubsko zamenjavo, ste na koncu ostali v predmestju Birminghama.
Najprej je za to izvedel klub, nato pa še celotna javnost. V igri je bilo nekaj kombinacij, v nogometu pa se rado na koncu zgodi, da se vse ne izide po načrtih. Ker se nisem strinjal s trenerjem, sem izrazil željo po odhodu. Ker imam še pogodbo z WBA, je bila tudi zahtevana odškodnina, a se ni pojavil kandidat, ki bi zadovoljil klubske zahteve. Žal se ni našla rešitev, zato ostajam v klubu še do poletja.

Boste v primeru, če vas bo trener še kdaj svojeglavo ''odpočil'', pred prvenstvom na jugu Afrike sploh lahko ujeli več kot dobrodošlo tekmovalno formo?
Verjamem, da bom odigral kar največ tekem. Sem profesionalec in oddelam maksimalno vsak trening. Moram biti čim večkrat v ekipi. Velike bojazni ni. Nazadnje sem bil po operaciji kile dva meseca odsoten z igrišč, vmes tudi še poškodovan, sedaj pa sem odigral pet tekem zapored na visoki ravni. Imam izkušnje in vem, kaj je potrebno. Zaradi tega se ne bojim, da bi odšel na priprave za SP prikrajšan.