Zlatko Dedič: Ko zmagamo, smo bogovi, ko izgubimo, nič ne znamo

Slovenija še vedno ostaja na drugem mestu kvalifikacij za EP 2012 v skupini C in ima vse možnosti, da se prebije na novo veliko tekmovanje. A po domačem porazu z Italijo in remiju na Severnem Irskem ne manjka tistih, ki kritizirajo slovenske nogometaše. Predvsem nekatere posameznike, ki so imeli velike vloge pri preteklih velikih zmagah Slovenije. Mednje zagotovo spada Zlatko Dedič. Koprčan, ki smo ga dan po tekmi v Belfastu ujeli v domačem kraju – v Nemčijo, kjer v drugi ligi igra za Bochum, se bo vrnil šele v četrtek -, se s kritikami ne obremenjuje. Priznava, da s soigralci na zadnjih tekmah niso naredili tistega, kar se je od njih pričakovalo, a hkrati je trdno prepričan o tem, da bo kmalu spet prišel dan, ko bodo kritiki utišani. Ko bodo slovenskim nogometašem ploskali.

Proti Italiji je bila slovenska reprezentanca neprepoznavna.
Tudi mi smo tako kot navijači pričakovali več, kot smo prikazali. A smo pač izgubili. Predvsem zato, ker so Italijani zelo dobri. Nismo izgubili s komerkoli, premoč smo priznali štirikratnim svetovnim prvakom. Italijani so si zaslužili zmago, saj so bili boljši. Ni nam uspelo razviti naše prepoznavne igre. Ni bilo tistih ''naših'' akcij, ko ukrademo žogo in hitro stečemo v napad. Upali smo, da bo drugače, a so nas gostje ustavili in povsem zasluženo prišli do treh točk. Zame je bila ta tekma posebna. Bolj kot kdorkoli drug sem si želel, da bi premagali Italijane, saj sem na Apeninskem polotoku igral vrsto let, a pač ni šlo. Tudi soigralci so si, verjemite mi, zelo želeli treh točk in verjeli vanje, a v nogometu pač ne moreš vedno zmagovati. Pride tudi dan, ko izgubiš.

Pred tekmo je bilo v slovenski javnosti mogoče zaslediti zelo optimistične napovedi, nato so nas Italijani postavili na realna tla. Je pretiran optimizem slabo vplival na vas, nogometaše?
Ne bi rekel, saj se s tem, kar se je dogajalo okoli nas, nismo obremenjevali. Da bi mi podcenjevali Italijane, pa zagotovo ne. Niti v sanjah! Ne nazadnje nas je polovica igrala v italijanski ligi in dobro vemo, za kako dobre nogometaše gre. Dobro vemo, kaj Italija pomeni v svetovnem nogometu in koliko lovorik je doslej že osvojila. Podcenjevanja zagotovo ni bilo. Na tekmo smo se pripravili tako kot vselej, a se tokrat pač ni izšlo.

Po tekmi je bilo presenetljivo veliko kritik na račun slovenske vrste. Mnogi so zahtevali spremembe, menjave …
To je zelo zgrešeno razmišljanje. Da je zdaj kar naenkrat treba menjati tisto, kar smo gradili več let. Reprezentanca ni klub. V izbrani vrsti ne moreš vseskozi menjati po prvi slabi tekmi. Res je, da smo igrali slabo. A tega poraza se pač ne moremo sramovati. Še manj pa je treba zdaj rušiti vse, kar je bilo doslej narejeno. Zaradi enega poraza ni konec sveta. Kritike so vedno. Igralci jih sprejemamo in jih tudi pričakujemo. Imamo toliko izkušenj, da dobro vemo, kako je pri nas. Ko zmagaš pomembno tekmo, smo bogovi, ko jo izgubimo, kar naenkrat več ne znamo igrati. Ampak tako pač je. To sprejemamo povsem normalno. Po pravici povedano pa o kritikah niti ne vem preveliko. Nisem veliko spremljal in bral, kaj se je pisalo o nas.

A spremembe na drugi tekmi so bile. Med drugim ste se na Severnem Irskem na klop iz začetne enajsterice preselili tudi vi.
Dobro, to so normalne nogometne menjave. Ni prvič in ne zadnjič, da je bilo tako. Bil sem razočaran, tako kot je vsak, ki se z igrišča preseli na klop. Dobro se zavedam, da smo zdaj morda najbolj na udaru prav napadalci, a treba je pogledati, na kakšen način smo igrali proti Italiji in analizirati stvari. Potem bo jasno, da ni vse tako enostavno, kot se zdi. Skupaj z Novakovičem, Birso in Kirmom, ki smo napadali italijanski gol, smo pretekli res veliko. Trudili smo se, toda tokrat pač ni šlo. A nismo krivi le mi. Kot tudi niso samo branilci krivi, če prejmemo gol. Sam pa se pred tekmo s Severno Irsko sploh nisem obremenjeval s tem, da sem na klopi. Raje sem se pripravljal na to, da odigram čim bolje, če dobim priložnost.

In ste tudi jo. Dobesedno. Malo je manjkalo in bi zadeli za zmago, čeprav ste igrali le dobrih deset minut.
Škoda, res škoda za tisto priložnost. V tistih nekaj minutah, ki sem jih dobil, sem malce poživil igro. Res škoda, da nisem zadel. Po tekmi sem bil zelo razočaran. Rekel sem si, da bi lahko udaril na tisoč načinov, le na takega, kot sem, ne. A ko sem si ogledal posnetek te akcije, sem se malce pomiril. Streljal sem dobro. Po navadi je tako, da se vratar vrže šele, ko udariš žogo. Tokrat pa se je nasprotnikov vratar vrgel že prej, a jaz sem že bil pripravljen, da streljam v daljši kot. Bilo je prepozno. Streljal sem dobro, a je vratar še bolje posredoval. Žal mi ni uspelo. Če bi osvojili tri točke v Belfastu, bi bilo veliko lažje, a tudi zdaj smo še vedno v položaju, ko sami odločamo o svoji usodi.

Je bila Slovenija v Belfastu blizu zmage?
Bližje kot Severni Irci, zagotovo. Pred tekmo smo si rekli, da bomo naredili vse za tri točke. Skušali smo popraviti spodrsljaj s tekme proti Italiji. Vsi smo želeli odigrati po svojih najboljših močeh. In vsi smo po tekmi razočarani, ker nismo zmagali, čeprav bi bilo lahko z malce več sreče drugače. Ni se nam izšlo, je pa vseeno pomembno, da nismo izgubili. Zdaj je pred nami še kar nekaj tekem. Na voljo je še veliko točk. Verjamem, da jih bomo osvojili še veliko.

Kdo bo najtrši oreh v boju za drugo mesto?
Ne vem. Vsi so dobri in vsi bodo zagotovo naredili vse, da pridejo do želenih rezultatov. Srbija, Estonija, Severna Irska … Za nas so pomembni tudi Ferski otoki. Vse bomo spoštovali, a o drugih veliko ne bomo razmišljali. Zanima nas le naša igra in to, da smo mi videti tako, kot bi si želeli. Verjamem, da lahko premagamo vsakogar. Tudi Italijo v gosteh. Po torkovi tekmi smo, tako kot vedno, v garderobi govorili le pozitivno. Vsi smo optimisti in verjamemo v dober razplet. Kritike, ki letijo na naš račun, pa povsem normalno sprejemamo. Tako kot smo pred časom tudi pohvale.

Za konec še beseda o obtožbah o domnevnem nešportnem obnašanju po zmagi nad Severno Irsko v Mariboru pred dvema letoma in pol, ki so se na Otoku pojavile dan pred tekmo. So resnične?
Po pravici povedano prvič slišim kaj takega. Da bi po tekmi, ki smo jo dobili, razbijali po vratih njihove garderobe? Ne, zagotovo ne. To vam lahko trdim 100-odstotno. Tako zame kot tudi za vse moje soigralce. Vselej spoštujemo nasprotnika in se ne glede na to, karkoli se zgodi, se nikoli ne norčujemo iz njega. Se veselimo naših zmag, to je jasno. A nikoli na način, da bi s tem poniževali člane nasprotne ekipe. To je velika laž in skorajda ne morem verjeti, da je kdo kaj takega spravil v javnost.

Preberite še: