Pavli Čebulj: Če uspeva drugim, zakaj ne bi tudi Slovencem

Pavli Čebulj je po stresni in vihravi sezoni v slovenski reprezentanci delovni izziv in tudi mir našel na Švedskem. Deluje v ženski reprezentanci, kjer pod njegovo taktirko delujejo Jessica Lindel-Vikarby, Kajsa Kling, Therese Borssen, Frida Hansdotter in Maria Pietilae Holmner, za katero pa je po poškodbi v začetku leta sezona že končana. Koroški strokovnjak upa, da gre za dolgoročnejše sodelovanje.

Švedska velja za smučarsko deželo, ki je športu belih strmin namenila kar nekaj velikanov. Po naravi dela in namenjenih sredstvih se resda ne more primerjati z Avstrijo. Ko pa govorimo o primerjavi med Slovenijo in Švedsko, ste nedvomno najboljši sogovornik. Lani pri nas, letos v Skandinaviji. Je slovensko negodovanje nad majhnostjo upravičeno?
Švedske ne označujem za velesilo. Tudi oni se imajo za majhen smučarski narod. Imajo nekaj gimnazij, na katerih se dobro dela. Hkrati je tudi smučarska zveza dobro organizirana. Alpski del po nedavno izpeljanem preoblikovanju deluje po načelih podjetja. Moja izkušnja je zelo pozitivna. Ve se, kdo je za kaj zadolžen. Moti pa se, kdor misli, da se na veliko zapravlja. Dovolj denimo pove podatek, da letos nismo potovali na južno poloblo. Poleti smo vadili le na švicarskih ledenikih. Proračun je malenkostno višji od slovenskega. Nikakor pa ne gre za neomejena sredstva. Ve se, koliko denarja je na voljo. In na podlagi tega se je nato pripravil program, ki ga je možno elegantno izpeljati.

Rezultati niso skromni. V kolikšni meri si lahko zanje pripisujete zasluge?
Nepošteno bi bilo, če bi se sam podpisal pod letošnje rezultate deklet, s katerimi sodelujem. Že ko sem deloval v Sloveniji, sem vseskozi trdil, da trener potrebuje čas in pa predvsem ekipo strokovnjakov. Pripisujem pa si zasluge za vzpostavitev odličnega delovnega ozračja v ekipi. Dekleta čutijo homogenost trenerske ekipe, nam zaupajo in dobro delajo. Tudi to so pomembni kamenčki v končnem mozaiku.

Zdi se, da govorite o delu na daljši rok …
O tem smo se pogovarjali. Uradno smo dogovor o sodelovanju sklenili za eno sezono. Verjamem, da bomo kmalu našli skupni jezik tudi za novo sezono. Zanimanje je obojestransko.

Vsaj formalno imate pod svojim okriljem tudi Anjo Pärson, ki pa v praksi deluje v svoji ekipi in s svojim programom. Kakšen je njen status? V kolikšni meri znanje in dragocene izkušnje prenaša na mlajše rodove?
V zgodovini je bilo malo športnikov ali športnic, ki bi jih lahko primerjali z Anjo. Njene zmage in kolajne povedo vse. Res je, da deluje večinoma samostojno, a tudi sodelovanje z našo ekipo je dobro.

V tem pogledu bi Pärsonovo lahko primerjali s Tino Maze. A v slovenskem primeru sodelovanje ni tako dobro. Še več, bolj kot o skupnih treningih, ki jih je le za vzorec, se govori o sporih med njeno ekipo in smučarsko zvezo …
Tematiko preslabo poznam, da bi jo lahko komentiral. Sklepam, da Tina išče priložnost za treniranje s sebi primerljivimi tekmovalkami. V domovini nima prave tekmice. Kot trener na Švedskem sem sodeloval z njeno ekipo in tudi nekaterimi drugimi Slovenkami, denimo z Ano Drev. Z vsemi sem imel dobre izkušnje.

Kakšna pa je Tina Maze na treningih? Je res smučarka, katere pogled proti progi pove, kaj želi?
Tina je izjemna športnica in natančno ve, kaj želi. Osredotočena je na svoje delo. Čeprav ne spada med najmlajše, niza odlične rezultate. Verjetno bi rada nekoč postala najboljša smučarka v svetovnem pokalu. Privoščil bi ji ta podvig.

Kadarkoli se pogovarjamo s slovenskimi trenerji v tujini, slišimo, da imajo v primerjavi z domovino neprimerno več miru. Je takšna tudi vaša izkušnja?
Da. Lahko se bolj osredotočam na svoje delo. Imam program, ki se ga držim, vem pa, komu odgovarjam. Poleg tega nimam stika z mediji. No, lagal bi, če bi dejal, da ste bili v času mojega delovanja v Sloveniji za nemir krivi novinarji. Imeli smo korekten odnos.

Misli niste povsem dokončali. Dotaknili smo se minule sezone. Ni skrivnost, da je bila za vas to grenka preizkušnja …
Dejal bi celo, da je bila dobra izkušnja. Vodenje moške tehnične vrste sem dojemal kot velikanski izziv. Skušali smo zastaviti strategijo dela. Priznam, rezultati so bili slabši od pričakovanj javnosti in verjetno tudi SZS. A pri tako heterogeni skupini je bilo to nemogoče. Oblikovati bi morali manjše skupine in povečati število trenerjev. Ko sem videl letošnjo sestavo trenerjev, sem si dejal: "No, če ne drugega, smo dosegli vsaj to!" A dela mojih naslednikov ne želim komentirati in ocenjevati, saj ga premalo dobro poznam. Kar pa se mojega dela tiče, bi ponovil, da sem se ga lotil v dobri veri, a stvari so se odvile v drugačno smer. Ne gre za tragedijo, gre le za drugačne poglede.

A vseeno … Eno leto ste "živeli" s fanti, ki še vedno nastopajo in – z izjemo Mitje Valenčiča – na tekmah svetovnega pokala stagnirajo in nazadujejo. Vas to preseneča?
Žal mi je, da se Mitji ne pridruži še kdo. Priznati pa je treba, da so bile moške tekme svetovnega pokala letos ekstremno težke. S številkami 50 ali 60 se je v teh razmerah težko prebijati v finale.

Matic Skube. Nekdanji mladinski svetovni prvak, nato pa po štirih uvrstitvah med dobitnike točk zdaj že skoraj leto brez finala. Lahko govorimo o pomanjkljivem in neustreznem sistemu, v katerem se nadarjeni smučarji izgubljajo?
Morda. Sem zagovornik jasno določene strategije dela. Trenerji se morajo držati rdeče niti. Če me sprašujete za Matica, lahko govorim le o mojem delu z njim. Ocenjujem, da smo tedaj dvignili njegovo rezultatsko krivuljo. Navsezadnje je v svetovnem pokalu osvojil 38 točk. Ta podatek potrjuje njegovo kakovost. Menim celo, da gre za smučarja, ki v sebi skriva potencial za vrhunske rezultate. A alpsko smučanje vsebuje niz faktorjev, ki jih je treba upoštevati. Ponavljam, ne vem, kaj se dogaja letos.

Prihodnost slovenskega alpskega smučanja?
Že lani sem trdil, da je v ozadju nekaj nadarjenih smučarjev. Treba pa bo zastaviti dobre programe in jim omogočiti prehod. Bojim pa se, da bo preteklo še kar nekaj Save, preden se bo komu uspelo prebiti med najboljše. Nisem pa črnogled. V smučanju je možno vse. Če uspeva drugim, zakaj ne bi tudi Slovencem.