Zoran Dragić: Z Goranom večna brata iz enosobnega koseškega stanovanja

Ilirija, Geoplin Slovan, Krka in … Pravega odgovora Zoran Dragić še nima. Ve pa, da je pri dvaindvajsetih letih zrel za preskok na višjo tekmovalno raven. A o tem po sezoni, ko se namerava posvetiti tudi kratki reprezentančni akciji, s katero bo selektor Božidar Maljković pognal kolesje priprav na evropsko prvenstvo 2013. "Tega se veselim. Reprezentanca mi je ponudila priložnost, da se dokažem proti najboljšim," pravi mladi Ljubljančan.

Lani je Krki uspevalo skorajda vse, kar ste si zamislili. Blesteli ste na evropskem odru, nizali jadranske zmage in naposled osvojili državno prvenstvo. Na kakšen način mlajši igralci nato dojemate tako strahovit rezultatski padec?
Glede tega sem velik realist. Krka letos preprosto ni imela sreče pri sestavljanju igralskega mozaika. O tem priča podatek, da nas je letos zapustilo že kar nekaj igralcev. Nihče pa ne more pričakovati, da se bodo novinci čez noč povsem zlili z moštvom. Ko je pred novim letom že bilo možno slutiti, da smo se ujeli, sta nas znova zapustila dva košarkarja. Vseeno verjamem, da imamo zdaj pravo skupino igralcev. Delujemo kot moštvo. Priznam sicer, da januarski niz porazov ni bil prijeten, a če zelo realno pogledamo na sezono, si moramo priznati, da pravzaprav nismo prav veliko izgubili. Izkupiček v ligi ABA res ni tako blesteč kot lani, toda v evropskem pokalu smo se prebili v drugi del tekmovanja, kar je velik uspeh, saj gre za krepko močnejše tekmovanje od pokala EuroChallenge. Državno prvenstvo pa je še povsem odprto. Na zaključnem turnirju v slovenskega pokala v Brežicah smo dokazali svojo konkurenčnost. Celo finalno tekmo smo imeli v svojih rokah, a je v ključnih trenutkih popustila koncentracija.

Je možno tekmo proti Banvitu dojeti kot sporočilo tekmecem na čelu z Olimpijo?
Morda. Banvit je odlična ekipa, ki blesti v turškem prvenstvu. Ne gre za Olimpijo in druge naše tekmece. Vesel sem, da smo predvsem sebi dokazali kakovost. Vztrajati moramo pri ekipni miselnosti. Razvijati moramo igro, v kateri bo za tekmečev koš nevarnih vse več igralcev.

Z omenjeno zmago ohranjate tudi minimalne možnosti za preboj v četrtfinale. Se obremenjujete s podgoriško matematiko?
Ne. Slišal sem za scenarij. A pred nami je najprej tekma v ligi ABA.

Pred sezono so mnogi trdili, da gre za odločilno leto vašega zorenja. Ocenjujete, da ste po kaljenju v ligi ABA in premagovanju stopničk v evropskih klubskih tekmovanjih pripravljeni za preskok na najvišjo tekmovalno raven?
Vsekakor! To čutim in povem tudi povsem na glas. Veliko pozornosti namenjam metu in dajem svoji igri prepotrebno širino. Razvil sem se v boljšega košarkarja, zato sem vesel, da sem ostal v Krki. Skorajda sleherni košarkar želi igrali v evroligi ali ligi NBA. To so tudi moje sanje. Vem pa, da do uresničitve vodi le trdo delo. Imam pravo energijo, ki me vodi naprej.

Nenad Trajković je ob prihodu v Novo mesto kot enega od ključnih izzivov izpostavil delo z vami in poudaril predvsem piljenje meta. Vam je bil v pomoč? Obžalujete njegov odhod?
Vsak košarkarski akter ima svojo pot. Na žalost smo v uvodnem delu sezone zbrali preveliko število porazov, zato je menjava trenerja dokaj logična poteza. Kar pa se mojega meta tiče, bi dejal, da sem se vselej ukvarjal s to prvino in jo skušal izpopolniti. Res pa je, da sem sodeloval s trenerji, ki mi na tej ravni niso povsem zaupali. Prav zato sem vesel, da Aleksander Sekulić verjame v moj met. Osebno pa sem se vselej imel za strelsko nagnjenega košarkarja. Nisem pa veliko metal. Bil sem košarkar za prodore. Ko sem se iz Ilirije podajal v Slovanov tabor, sem veliko metal. No, tam je bil poudarek na obrambi. Sprejel sem drugačno košarko, a vedel, da bom lahko nekoč naravnal tudi svojo strelsko roko. Vse ob svojem času.

Kaj bi do konca sezone, ko boste bržčas Novemu mestu pomahali v slovo, radi še posebej izpopolnili v vaši igri?
Rad bi bil nekoliko bolj eksploziven. Želim postati še hitrejši košarkar. Veseli pa me, da sem že v dozdajšnjem delu sezone razširil svoj igralski repertoar. Ne gre pa le za mojo igro. Gledam tudi na ekipo, s katero želim vnovič postati državni prvak.

Na tej poti vas prav gotovo čaka še nekaj derbijev z Olimpijo, s katero so vas sicer pred več kot letom in pol mnogi "povezovali". Vam je bilo kdaj žal, da se niste odločili za nadaljevanje ljubljanske poti?
Ne! Odločitev je bila pravilna. Ponavljam, vsak košarkar ima svojo pot. Ne skrivam, da se je pred dvema sezonama pojavila resna možnost za prestop v Olimpijo. A klub je bil tedaj v težavah. V Novem mestu je bil položaj boljši. Tu je bil tudi Aleksandar Džikić, ki je uspešno sodeloval že z mojim bratom.

Omenili ste brata Gorana, s katerim vas mnogi primerjajo. Vas to moti, morda godi?
To vsekakor ni breme. Čutim te primerjave, a se z njimi spopadam na sebi lasten način. Želim biti še boljši. Boljši od brata. Prav zato igram s tako izrazito energijo. Veseli me, da se je razvil v odličnega košarkarja. A jaz imam svojo pot.

Ko je Goran odhajal v ligo NBA, ste bili še najstnik. V kolikšni meri se je v teh letih spreminjala vajina komunikacija?
Včasih pogrešam druženje. Zdaj nama stik omogočajo telefoni, skype …Slišiva se skorajda po vsaki tekmi. Res pa je, da se pogosto odmakneva od košarkarskih tem. Saj veste, tudi tega športa ima včasih človek dovolj. No, vsaj za nekaj trenutkov.

Sta kdaj tudi razglabljala o košarkarskem preboju dveh fantičev iz Kosez?
Koseze. Franc Mlakar. To je najin dom. Vedno bova brata iz enosobnega koseškega stanovanja. Tisti časi so nama bili namreč izjemno všeč. Kot družina smo bili zelo povezani. Spominjam se selitve v večje, trisobno stanovanje. Kakšne tri mesece sem bil popolnoma izgubljen. Kar naenkrat smo bili razpršeni po sobah. A če si prava oseba, te večje stanovanje ne more spremeniti. Gledam Gorana, gledam sebe. Košarkarski uspeh naju ni spremenil.

Sta krivca za skromno držo predvsem starša?
Verjetno. Tudi moje dekle je zelo skromno. Stalno me spodbuja k pravemu vedenju. Prav zaradi tega želim biti tudi v odnosu do navijačev kar se da pristen.

Niste košarkar, ki bi ob prvi odmevni pogodbi odhitel v avtomobilski salon?
Ne, ne … Kariera, stanovanje,družina, otrok … Nato vse drugo.

Zoran Dragić v novi sezoni?
Ne vem. O tem boste pravočasno obveščeni.

Kaj pa nekoliko daljša prihodnost. Vam kot košarkarju bolj diši evropska košarka ali ameriška hitrost v ligi NBA?
Ustrezata mi oba sloga košarke. Svoje prednosti lahko izkoristim v protinapadih, hitri košarki … Dobro pa se znajdem tudi v igri 5:5. Pomembno je, da ostanem zdrav, nato pa bom videl, kam me bo nesla pot.