Lažje se diha

Miro Požun se na najlepši možni način poslavlja od selektorskega stolčka.

Pristop, odnos in vzdušje so bili povsem drugačni od minulega leta. Mladi rokometaši v slovenski izbrani vrsti so dali nov zagon moštvu … Ne da starejši in izkušeni ne bi želeli, a nasičenost hočeš, nočeš pride. Igra je bila solidna, ne vrhunska, a dovolj za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Danes vsi lažje dihajo, tako reprezentanti, rokometni delavci kot vodilni na Rokometni zvezi Slovenije. Lanski neuspeh v kvalifikacijah za SP je pustil velik pečat v slovenskem prostoru …

Še ena neuvrstitev na veliko tekmovanje pa bi bržkone pomenila pogreb za slovenski rokomet. Sponzorji so odhajali in puščali malho prazno, zato se krovna organizacija ubada z velik minusom na računu (lani je RZS poslovala s 462.000 evri izgube). Euro 2010 je bila nujnost in obveza, so ponavljali vsi po vrsti. Zgodilo se je! Na čelu s trenerjem, ki je v slovenskem rokometu pustil velik pečat. Miro Požun se tako poslavlja na najlepši možni način, potem ko je po lanskem neuspehu dobil drugo priložnost. A ne gre pozabiti njegovega najtesnejšega sodelavca Borisa Deniča, ki mu je treba pripisati velike zasluge za slovenski uspeh. Trener Slovana naj bi bil kandidat za novega selektorja, težko pa je verjeti, da bi to delo prevzel.

Nismo rokometna velesila

Ne glede na to, da se v Sloveniji na okroglih mizah sprašujemo, ali smo rokometna velesila, bi temu težko pritrdili.

Bo Zvonimir "Noka" Serdarušić prevzel dirigentsko palico moške rokometne reprezentance.

Zagotovo spadamo v prvo polovico evropskih in svetovnih rokometnih dežel, nikakor pa ne na sam vrh. Dvomilijonska država je namreč premajhen "bazen" in valilnica talentov. Če pa talenti že so, pa so očitno v domovini premalo cenjeni. Med tiste svetovne ase, ki so zaznamovali rokomet v Evropi, sodi peščica Slovencev … Igralci najvišjega kova visoke vrednosti v tujini. A to za ekipni reprezentančni uspeh očitno ni dovolj. Morda pa krovna rokometna organizacija razmišlja v pravi smeri: dirigentsko palico moške reprezentance naj prevzame tuj strokovnjak Zvonimir "Noka" Serdarušić, pa bomo videli, če je bila v vseh teh letih naša težava stroka, ne pa igralske sposobnosti oziroma "team". Morda pa v rokah čarobno palico drži prav ugledni hrvaški trener.

Luka Žvižej je bil najboljši strelec slovenske reprezentance na tekmah z Izraelom in Belorusijo.

S prihodom Franja Bobinca na čelo RZS se je očitno nekaj le premaknilo. Večletna stagnacija je pahnila ta slovenski šport, v katerem smo dosegali največje uspehe, na sam rep priljubljenosti. Ambicije so odslej visoke, pa ne le pri moških, kot je veljalo zadnja leta, temveč tudi pri ženskah, o čemer priča imenovanje Hrvata Ivice Rimanića na mesto prvega strokovnjaka. Tudi njega čaka velikanski izziv, pričakovanja vodilnih so namreč OI 2012 v Londonu.

Zdi se, da bi se morale stvari počasi postaviti na pravo mesto ter doseči profesionalizem. Tudi s skorajšnjim imenovanjem novega direktorja moške reprezentance ter novostjo – žensko direktorico za nežnejši spol. Hibe sicer še vedno obstajajo, ena vidnejših je dan slovenskega rokometa, ki je bil sicer solidno izpeljan, a za tovrsten dogodek je potreben spektakel ter še kaj več kot same tekme … Z uvrstitvijo na Euro 2010 ter morebitno žensko medaljo na prihajajočih sredozemskih igrah bi bržkone lahko bilo lažje, predvsem v smislu popularnosti in trženja.