Anamarija leže streljala brezhibno. "To je bilo dobro. To hočem!"

Sportal Nad Pokljuko padel zastor, Lampičeva navdušila s fantastičnim tekom

"Moj tek je bil danes zagotovo na višji ravni kot v četrtek, a še vedno nisem bila tista prava, še vedno čutim tiste utrujene noge. Ko bo enkrat to dobro in se bo vse poklopilo, bodo rezultati še boljši. Streljanje leže je bilo dobro. To hočem! Stoje pa … Tu je še vedno veliko prostora za napredek. Sem se pa izboljšala od zadnje štafete, namesto dveh kazenskih krogov sem šla tokrat le v enega," nam je s širokim nasmehom na obrazu po zadnji tekmi letošnjega svetovnega pokala na Pokljuki razlagala Anamarija Lampič. Njen pogovor z novinarji so za trenutek zmotili tuji ljubitelji biatlona, ki so se drli "Radi te imamo, Ana!" "Tudi jaz imam rada vas," jim je odgovorila in se nato spet posvetila vprašanjem sedme sile. 

Fotogalerija s tekme (Grega Valančič/Sportida):

Fotogalerija

1 / 31

Splošna ocena prve Pokljuke? 

Kako bi ocenila celoten konec tedna, ko je prvič kot biatlonka tekmovala pred domačimi navijači? "Zelo sem zadovoljna, sploh zaradi števila navijačev. V četrtek so bili tukaj otroci, ki nas vidijo kot idole, vzornike, in vesela sem, da so doživeli tisto pravo tekmo. Pa tudi danes jih je bilo kljub nekoliko slabšemu vremenu veliko, lahko se jim samo zahvalim. Pritiska navijačev jaz ne čutim, ko pridem na strelišče, razmišljam o toliko stvareh, da jih sploh ne slišim," je še povedala 27-letna Gorenjka. 

Pri streljanju stoje še išče pravi položaj. Foto: Grega Valančič/Sportida

Videti je, da se je v streljanju leže že izmojstrila, danes je bila na svojem prvem strelskem postanku brezhibna, a ima stoje še kar nekaj težav, pravi: "Dobro, tudi pri streljanju leže imam še marsikaj za popraviti, izpiliti, nadgraditi, pri stoje pa še toliko več. Ampak glede na to, da sem stoje začela streljati šele septembra, potrebujem nekaj časa. Čas, da ugotovim pravi položaj. Ko se uležeš, se že da 'zafiksirati' vse skupaj, a ko prideš na stoje, imaš za oporo samo svoji dve nogi in še ti se treseta. Dihaš, srčni utrip je visok. Zaenkrat še iščem pravi položaj, spreminjam pozicijo nog, širino razkoraka, iščem položaj, ki bi mi ugajal. Za to je nujen čas, bomo videli."

Sportal "Tole danes ni bila tista prava Ana!"

Hitra tekačica je bila okronana za najhitrejšo v biatlonu decembra, ko je navdušila tudi na svoji prvi tekmi v svetovnem pokalu na sprintu v Hochfilznu, na katerem je zasedla imenitno peto mesto. "Deluje, da je mogoče biti tako dober, kot sem bila na tistem sprintu v Hochfilznu, zdaj iščem tiste občutke. Počutim se bolje kot v četrtek, ampak še vedno to ni to. Vem, kako je teči, ko te nič ne moti, nič ne peče, nič ne boli. Te občutke si želim nazaj, potem bomo videli," si želi. 

Tokrat se ji ni uspelo izogniti kazenskemu krogu 

Lampičeva je morala danes enkrat v kazenski krog, prav tako tudi 22-letna Živa Klemenčič, ki je dvakrat popravljala že na svojem prvem strelskem postanku. "Danes sem celo zadovoljna, čeprav bi bili lahko moji cilji že višji, glede na prejšnje štafete, ki sem jih oddelala veliko bolje. Danes se ni izšlo, nisem se uspela izogniti kazenskemu krogu, ampak ni bilo slabo. Razmere na strelišču so bile zahtevnejše, kot so bile na sprintu, takrat vetra ni bilo nič, danes je pihalo cel dan. Nato je bilo treba malo gledati, ni mi pa povsem jasno, zakaj so streli leže leteli mimo. Leže znam po navadi ustreliti kar dobro," je razlagala tekmovalka, ki je v svoji predaji izgubila dve mesti. 

Lovro Planko je Živi Klemenčič predal 17. mesto. Foto: Grega Valančič/Sportida

"Jaz s svojimi pokljuškimi nastopi ne morem biti zadovoljen"

Še leto dni mlajši Lovro Planko je po petkovem sprintu dobil novo priložnost, a še čuti posledice bolezni, ki jo je prebolel okoli novega leta. Tokrat je bil razočaran predvsem nad svojo strelsko predstavo: "Še vedno sem v tem začaranem krogu na strelišču, žal mi je tiste ene zgrešene tarče na streljanju stoje, ko smo izgubili veliko sekund, preostali fantje pa so zadevali in smo izgubili tudi kar nekaj mest. Na tekaškem delu sem se počutil veliko bolje kot v preteklih dneh, v drugem krogu smo tudi zelo hitro tekli in mogoče je slabo streljanje stoje tudi posledica tega. Jaz s svojimi pokljuškimi nastopi ne morem biti zadovoljen, upam, da bodo v prihodnje boljši. Ekipno smo lahko zadovoljni, fantje so naredili zelo dobre rezultate. Tudi jaz verjamem, da me še v tej sezoni čakajo dobre tekme. V teku sem naredil preskok, a se strelsko še ni poklopilo." 

"Moj tek ni več takšen, kot je bil pred desetimi leti, bojim se, da sem svoj tekaški vrhunec dosegel že pred kar nekaj leti. Ampak ne smem obupati," pravi Rok Tršan. Foto: Grega Valančič/Sportida

"Ne smem obupati, treba se je boriti naprej" 

Edino priložnost na letošnji Pokljuki je danes dočakal izkušeni Rok Tršan. Šel je prvi na progo in po le eni popravi na drugem strelskem postanku Planku predal 13. mesto. "Po streljanju leže sem šel razmeroma blizu najboljšim s strelišča, poskušal sem jih držati, ampak sem precej izgubljal na spustih. Ne vem, kaj je šlo tam narobe. Na strelišču sem opravil kar v redu, ena poprava, za tisti zgrešen strel pa tudi vem, kaj sem naredil narobe. Bil je prehitro sprožen, ker sem hotel čim prej postreljati. Leže je bilo malce težje, ker se je veter ves čas obračal in je bilo treba opraviti več korekcij, a sem jih očitno opravil dobro. Če potegnem črto, lahko rečem, da je bilo vse skupaj nekaj povprečnega. Tek mi še ni stekel, verjamem, da bo že na naslednji tekmi bolje. Treba se je boriti naprej. Moj tek pa ni več takšen, kot je bil pred desetimi leti, bojim se, da sem svoj tekaški vrhunec dosegel že pred kar nekaj leti. Ampak ne smem obupati," je povedal tekmovalec iz Valburge, ki je praktično sosed Anamarije Lampič. 

Preberite še:

Sportal V čem je skrivnost norveške prevlade? "Tega vam ne smemo povedati!"

Sportal Žal mu je predvsem zamujene priložnosti, streljanje pa bo hitro popravil

Sportal Anamarija Lampič ni bila kandidatka za tekmo. "Tu so vendarle štiri streljanja."