Četrtek, 1. 2. 2024, 18.22
2 meseca, 3 tedne
ZGODBE OLIMPIJSKIH IGER V SARAJEVU
Andrej Šifrer obuja spomine: Z Juretovo medaljo so olimpijske igre v Sarajevu dobile svoj smisel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,83
Andrej Šifrer je bil med tistimi srečneži, ki so olimpijske igre v Sarajevu imeli priložnost spremljati v živo. Fotografija je bila posneta na smučišču Bjelašnica na dan, ko je Jure Franko osvojil prvo zimsko olimpijsko medaljo za Jugoslavijo in Slovenijo.
Na Sportalu nadaljujemo s prispevki ob 40. obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, v katere so bili močno in na najrazličnejše načine vpeti tudi Slovenci. Med njimi je bil tudi legendarni slovenski kantavtor Andrej Šifrer. 14. februarja 1984 je bil del več desettisočglave množice, ki je na Bjelašnici spremljala veleslalomsko tekmo, na kateri je njegov prijatelj Jure Franko osvojil srebrno olimpijsko medaljo. "Bilo je, kot bi eksplodiral lonec," se evforije ob prvi medalji za Jugoslavijo in Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah spominja danes 72-letni Šifrer. "Juretova medalja je osmislila olimpijske igre v Sarajevu," pravi.
Prispevke in intervjuje z junaki olimpijskih iger v Sarajevu, si lahko preberete v spodnji multimediji (klik na pasico):
Andrej Šifrer je bil v času olimpijskih iger v Sarajevu eden največjih zvezdnikov jugoslovanske popularne glasbe. Priložnost za doživetje utripa na največjem zimskem športnem tekmovanju v nekdanji Jugoslaviji se mu je ponudila preko sodelovanja s podjetjema Alpina in Elan, ki sta na igre pod petimi krogi povabili svoje predstavnike in trgovske potnike, Šifrer pa je bil zadolžen za večerno zabavo.
Šifrer in Franko na odprtju razstave Srebrne igre 1984.
Na igrah je še posebej pozorno spremljal alpsko smučanje, saj je bil Jure Franko v tistem obdobju njegov najboljši prijatelj. In čeprav je bil 21-letni Novogoričan v Sarajevu bolj v vlogi aduta iz ozadja - splošna javnost je največ upov polagala v smučarskega skakalca Primoža Ulago in alpskega smučarja Bojana Križaja -, je bil na koncu prav on tisti, ki je znal izkoristiti ponujeno priložnost in se 14. februarja 1984 v zgodovino vpisal kot prvi jugoslovanski dobitnik odličja na zimskih olimpijskih igrah.
Na razstavo s "kustosom" Frankom ali Križajem
Razstava Srebrne igre 1984 bo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Tivoliju v Ljubljani odprta vse do 5. maja 2024. Poleg rednih obiskov razstave je za skupine oziroma podjetja mogoč tudi ekskluziven ogled in obujanje spominov na Sarajevo 1984 v družbi srebrnega Jureta Franka ali Bojana Križaja, torej obeh naših takratnih največjih smučarskih zvezdnikov, ki bosta na voljo tudi za klepet z obiskovalci. Za ogled razstave Srebne igre 1984, za katero sta si oba smučarska asa že rezervirala dva termina, se zainteresirane skupine ali podjetja (do največ 30 oseb) lahko obrnejo na elektronski naslov aca.knezevic@sportmediafocus.com.
"Bilo je noro! Z Juretovo medaljo so olimpijske igre v Sarajevu dobile svoj smisel. Za nas je bila to več kot srebrna medalja, imela je diamanten lesk in zaradi nje se je vse, kar je bilo vloženo v olimpijske igre, izplačalo," pravi Šifrer, ki ga je evforija na Bjelašnici tistega dne spomnila na napetost v loncu, ki mu od vsega skoncentriranega pritiska odnese pokrovko.
VIDEO: Česa se Jure Franko, Ivo Čarman in Bojan Križaj v zvezi s sarajevskimi igrami najraje spominjajo?
Stava za pivo
Šifrer in Franko sta tisti dan stavila za pivo. "Dogovor je bil, da če osvoji medaljo, ga častim jaz, če ostane brez nje, mi pivo plača on (smeh, op. a.). Ko je postalo jasno, da je medalja njegova, sem stekel do njega (med doživetim pripovedovanjem se mu orosijo oči, op. a.), in ko me je zagledal, je zakričal: 'Pir si mi dolžan!' Bilo je neverjetno čustveno, in kot vidite, je zame čustveno še danes," razkriva Šifrer, ki se rad spominja tudi slavnostne podelitve na Skenderiji, še bolj pa norije v enem od sarajevskih lokalov po podelitvi, kjer je prišlo do bližnjega srečanja z možmi postave.
"Težava je nastala, ker je bil isti dan tudi dan žalovanja po smrti ruskega politika Jurija Andropova (generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, op. a.) – v Jugoslaviji smo bili takrat solidarni z Rusi in smo prav tako žalovali – in so lokal obiskali policisti, ki so nas želeli utišati. No, ker je bilo v lokalu toliko ljudi, jih niso spustili do mene," se spominja Šifrer.
"Nikoli nisem delal toliko kot zdaj," pravi energični Gorenjec, ki je konec lanskega leta izdal svojo prvo knjigo.
Emšo mu ne pride do živega
Avtor uspešnic, ki gredo tudi po več desetletjih od njihovega nastanka enako hitro v uho kot nekoč, je kljub EMŠU (maja bo dopolnil 72 let) še vedno zelo aktiven, morda celo bolj kot kadarkoli prej.
"Zgodilo se je tisto, kar nikoli nisem mislil, da se bo," se je namuznil "oče" ponarodelega Martinovega lulčka. "Napisal sem knjigo Volkovi, še vedno igram na koncertih, pišem nove pesmi in imam celo razstavo. Nikoli nisem delal toliko kot zdaj (smeh, op. a.). Še vedno tudi smučam, vsak ponedeljek v Radovljici igram tenis," je našteval karizmatični Gorenjec, katerega pečat na glasbenem področju ni ostal neopažen niti na državni ravni. Zdaj še nekdanji predsednik države Borut Pahor mu je leta 2022 podelil red za zasluge za izjemen avtorski prispevek k slovenski popularni glasbi.
Preberite še:
