Boris Strel: tudi po treh desetletjih še vedno edini

Legendarni Bojan Križaj, ki je v zavesti slovenskih ljubiteljev alpskega smučanja še vedno zapisan kot največji, je med letoma 1978 in 1981 v veleslalomu zbral kar sedem uvrstitev na zmagovalni oder tekem svetovnega pokala, a na najvišjo stopničko se mu predvsem zaradi ere švedskega asa Ingemarja Stenmarka ni uspelo prebiti. Ta podvig pa se je 15. 12. 1981 posrečil reprezentančnemu sotekmovalcu iz tedaj izjemno močne slovenske oziroma uradno jugoslovanske vrste Borisu Strelu. V italijanskem olimpijskem smučarskem središču Cortina d'Ampezzo je kronal večletno veleslalomsko konkurenčnost ter v velikem slogu ugnal Američana Phila Mahrea in Švicarja Joela Gaspoza. Križaj in Marc Girardelli sta si tedaj razdelila četrto mesto, sledili pa so jima še trije velikana alpskega smučanja – Pirmin Zurbriggen, Ingemar Stenmark in Adreas Wenzel. Vsega spoštovanja vredni skalpi za zgodovinski uspeh, od katerega je minilo že okroglih 30 let. "Letos so me sodelavci opozorili, da se bliža obletnica zmage. Sam, to odkrito priznam, niti ne vem povsem natančno, ali je bil 14. ali 15. december. Res pa je, da so spomini tudi po tridesetih letih še povsem sveži. Takšnih dogodkov človek pač nikoli ne pozabi. V zraku je bilo vseskozi pričakovanje, posebna energija, prepričanje o tem, da sem zmožen … No, nato se je le vse poklopilo," se spominja Strel, ki se je le mesec in pol po podvigu v objemu Dolomitov v zgodovino slovenskega alpskega smučanja vpisal še kot prvi dobitnik kolajne na svetovnih prvenstvih, slasti zmage pa nato ni več okusil. Tudi njegovi vrstniki iz reprezentance, ki je v svojih vrstah skrivala nemalo kakovostnih veleslalomistov, je niso, zaman pa so se z zmago spogledovali tudi novi rodovi. "Zaradi zdravstvenih težav sem na treningih kmalu postal omejen. Bojan se je nato vse bolj slalomsko specializiral. Uspelo ni niti Franku, Čižmanu … Ne vem, zakaj. Nimam pravega odgovora. Morda za to, ker gre za kompleksno in zelo zahtevno disciplino, v kateri je bilo malo serijskih zmagovalcev. Za zmago se ti mora poklopiti prav vse," pravi eden od junakom sanjskega rodu slovenskega smučanja.

Dolgih trideset let Strel, ki se danes ukvarja z vodenjem smučarskega servisa in šole smučanja, čaka na naslednika. Glede na to, da sta pred dnevi minili celo dve leti od zadnje slovenske točke v svetovnem pokalu, je tudi malo verjetno, da bi ga v doglednem času dočakal. Sam je do te teme zelo kritičen in opozarja, da v Sloveniji žal ni več trenerjev, kakršen je bil denimo Filip Gartner. "Jezi me, da se premalo pozornosti namenja omenjeni disciplini, za katero lahko rečem, da dobro znanje koristi tudi v slalomu in hitrih disciplinah. Kot kaže, delamo premalo in predvsem premalo kakovostno. Ne vem, a morda je vprašljivo tudi strokovno znanje. Ocenjujem namreč, da smo imeli in še imamo nadarjene tekmovalce, vendar se jih ne usmerja na pravi način," je kritičen 52-letni Škofjeločan, ki se je lani na povabilo tedanjega predsednika alpskega zbora in odbora Jureta Koširja vključil v strokovni svet alpskih disciplin pri SZS.