Dobrodošli v deželi zimskih junakov

Čeprav sta Sloveniji v nedeljo v pičli uri iz rok spolzela kar dva velika kristalna globusa za skupni zmagi v svetovnega pokalu – v Planici ga je za las izgubil Peter Prevc, v Meribelu pa je morala Tina Maze v neposrednem obračunu priznati premoč Anni Fenninger ‒, pa lahko nedavno končano sezono svetovnega pokala v zimskih športih zlahka označimo za sezono presežkov. Dovolj zgovorne so številke, ki pravijo, da so na tekmah svetovnega pokala slovenski športniki v minulih štirih mesecih zbrali kar 53 uvrstitev na stopničke za zmagovalce, še osemkrat pa so bili med najboljšo trojico na osrednjih tekmah sezone – na svetovnem prvenstvu.

Spoštovanja vreden je tudi izkupiček v končnih seštevkih svetovnega pokala. Deskar Žan Košir se je kot tretji Slovenec v domovino vrnil z velikim globusom za skupno zmago. Ob tem je osvojil še mala globusa za zmagi v paralelnih veleslalomu in slalomu. Z malim globusom, osvojenim za prvo mesto v seštevku poletov, se lahko pohvali tudi Peter Prevc. Ta je bil, enako kot Mazejeva, skupno drugi v svetovnem pokalu. Poker kolajn v skupnih seštevkih pa je z bronom dopolnil še biatlonec Jakov Fak, sicer tudi svetovni prvak.

Potrditev (pred)olimpijske sezone

Izjemna bera, ki se je ne bi branili niti bolj razviti zimsko-športni narodi, dobi še večjo težo, če jo postavimo v kontekst zadnjih treh sezon. S tem pridemo do spoznanja o daljšem nizu vrhunskosti osrednjih junakov, obenem pa je zdaj tudi največjim športnim dvomljivcem jasno, da sanjski Soči 2014 s kar osmimi olimpijskimi kolajnami ni bil naključje. Letos je zimska druščina storila še korak naprej, predvsem pri žlahtnosti kovin na največjem tekmovanju in uspešnosti v svetovnem pokalu.

S praznimi žepi

Panožno najbolj raznolika in uspešna slovenska zimska sezona v zgodovini sicer sovpada tudi z letošnjo finančno streznitvijo Smučarske zveze Slovenije, ki je priznala dolgove v višini treh milijonov evrov in se oklenila projekta večletne sanacije. V tem pogledu je športna uspešnost nadvse dobrodošla, saj lahko odgovorni pri krovni organizatorji potencialne pokrovitelje nagovarjajo z oprijemljivimi rezultati in medijsko pojavnostjo. Pretekla sezona je namreč vnovič potrdila, da je Slovenija država, v kateri predstavniki zimske športne družine pogosto zasenčijo junake iz drugih individualnih športov in celo zvezdnike iz kolektivnih panog.

Samostojne poti …

Žal pa pot do večinskega dela izstopajočih rezultatov vliva manj optimizma. Za Mazejevo smo že večkrat poudarili, da ni klasični "produkt" slovenskega smučarskega sistema, temveč zgodba o samostojnem projektu, vizionarstvu Andree Massija in rešitvi "odpisane" tekmovalke. V senci prve dame smučanja večji del reprezentance deluje v skromnih in pogosto nekonkurenčnih razmerah. Črnjanka, za katero je bila nedavno končana sezona nemara tudi zadnja, pa ni osamljen primer.

Tudi Filip Flisar je do naslova svetovnega prvaka v krosu prišel kot svojevrstni slovenski osamelec v smučanju prostega sloga. Deluje povsem samostojno, brez izdatnejše finančne podpore krovne organizacije in uradnih trenerskih smernic. O zgledno organiziranem sistemu bi stežka govorili tudi pri deskarjih na snegu, kjer je marsikaj odvisno od lastne iznajdljivosti, kar na lep način dokazuje prav primer Žana Koširja.

… in skakalni zgled

Občutno boljše pogoje za delo in predvsem vrhunski poligon imajo biatlonci, pri čemer pa je javna skrivnost, da se je hrvaški prišlek s slovenskim potnim listom Jakov Fak že dodobra oddaljil od reprezentančnega sistema in išče svojo svobodo. Za nameček se tudi na rezultatski ravni vse bolj oddaljuje od reprezentančnih sopotnikov.

O pravem sistemskem delu, vrhunskih pogojih, široki bazi in obetavnem zaledju lahko tako pravzaprav govorimo le pri smučarjih skakalcih. Peter Prevc, ki je bil slab dan svetovni rekorder in bo v novi zimi eden od najresnejših kandidatov za veliki globus, je, v primerjavi s Fakom, Mazejevo, Flisarjem in Koširjem, rezultat postavljenega sistema. Je dokaz, da slovenski skakalni sistem z izpiljeno trenersko doktrino deluje. Njegovo izjemnost pa je letos dopolnilo še kar 11 slovenskih dobitnikov točk in četrto mesto v pokalu narodov.