Kruta usoda, ki kosi med slovenskimi smučarji

"Prav neverjetno je, od koliko smučarjev smo se morali predčasno posloviti," je pred kratkim ugotavljal Tone Vogrinec, kot trener, direktor in ideolog za mnoge oče slovenskega tekmovalnega alpskega smučanja na najvišji tekmovalni ravni. V različnih vlogah se je veselil raznolikih uspehov, ob tem pa se (pre)pogosto poslavljal od soustvarjalcev zgodbe o slovenskem alpskem smučanju. Prav na današnji dan leta 2013 ga je skupaj s številnimi slovenskimi alpskimi smučarji pretresla vest o smrti Borisa Strela. Prezgodnji smrti. A ta ni bila ne prva in ne zadnja …

Jože Kuralt (14. 10. 1956–24. 3. 1986)

Pretekli četrtek je minilo natančno 30 let od sprožitve krutega plazu smrti v slovenskem alpskem smučanju. 24. 4. 1986, torej v času velike smučarske evforije, katere središčni igralec je bil Bojan Križaj, je v prometni nesreči pri Sachenbrugu umrl Jože Kuralt. Olimpijec iz Škofje Loke je bil sopotnik Križaja, Petroviča, Strela, Franka … Prav zaradi izjemnosti njegovih sotekmovalcev je bil rezultatsko pogosto v njihovi senci.

Boris Strel je umrl na današnji leta 2013.

Rok Petrovič (5. 2. 1966–16. 9. 1993)

Sedem let in pol po Kuraltu je v potapljaški tragediji na Korčuli umrl eden najbolj unikatnih asov slovenskega alpskega smučanja. Lastnik slalomskega kristalnega globusa Rok Petrovič se je po kratki športni karieri posvetil predvsem študiju in začel izkoriščati svoj miselni potencial. Bil je tik pred zagovorom magisterija, ki pa ga ni nikoli dočakal.

Podobno kot za Kuralta je bila cesta usodna za še eno članico škofjeloškega kluba Alpetour. V Tuhinjski dolini se je namreč smrtno ponesrečila tedaj obetavna smučarka Lea Ribarič. Bila je na začetku svoje poti v svetovnem pokalu, pred tem pa je nase opozorila z bronasto veleslalomsko kolajno na mladinskem svetovnem prvenstvu. Nesrečo, ki je bila zanjo usodna, je preživela Mojca Suhadolc.

Tomaž Cerkovnik (29. 6. 1960–26. 7. 2004)

Smučarski sopotniki so se prezgodaj poslovili tudi od Tomaža Cerkovnika, ki je nastopal v prvi polovici 80. let preteklega stoletja in se med drugim udeležil tudi olimpijskih iger 1984 v Sarajevu. Po tekmovalni karieri je bil med drugim tudi smučarski funkcionar in televizijski strokovni komentator. Umrl je po možganski kapi med dopustom na hrvaškem otoku Hvar.

Sašo Robič (1. 1. 1967–7. 8. 2010)

Avgusta je minilo tudi pet let od smrti Saša Robiča pod viaduktom Peračica. Nekdanji jugoslovanski reprezentant, ki je v svoji karieri osvojil slalomsko srebro na mladinskem svetovnem prvenstvu in tik pred razpadom nekdanje države zbiral točke v svetovnem pokalu, je sicer deloval tudi kot trener v slovenski izbrani vrsti. Njegov brat Jure Robič, ekstremni kolesar, je umrl zgolj dober mesec pozneje.

Boris Strel (20. 10. 1959–28. 3. 2013)

Prav danes pa minevajo tri leta, odkar je svoje življenje končal Boris Strel, ki si je kruh služil kot vodja smučarskega servisa in šole. V zgodovino pa se je vpisal predvsem dobra tri desetletja pred tem. Še danes je prvi in tudi edini slovenski moški zmagovalec veleslalomske tekme svetovnega pokala. V isti disciplini pa je leta 1982 Sloveniji oziroma Jugoslaviji priboril prvo kolajno na svetovnem prvenstvu.

Nuša Tome (19. 10. 1960–10. 11. 2015)

Pred štirimi meseci in pol je po dolgotrajni bolezni umrla Nuša Tome Babnik, ki se je ukvarjala z vodenjem avtomehanične delavnice Babnik v ljubljanskem Tomačevem, stik s športom pa ohranjala v funkcionarskih vrstah. Na belih strminah je bila aktivna na prelomu med 70. in 80. leti preteklega stoletja, ko se je udeležila tudi olimpijskih iger in svetovnega prvenstva.

Drago Grubelnik (15. 1. 1975 –17. 11. 2015)

Zastrašujoče dolg seznam pokojnih slovenskih alpskih smučarjev končuje Drago Grubelnik, ki je kot trener v bolgarski reprezentanci umrl med prometno nesrečo na cesti med ledenikom Rettenbach in Söldnom na avstrijskem Tirolskem. V spomin na nekdanjega olimpijca, ki je blestel predvsem v slalomu, sta njegova sotekmovalca Jure Košir in Rene Mlekuž februarja organizirala Grubin memorial.