Petek, 17. 3. 2023, 20.27
1 leto, 2 meseca
Intervju s trenerjem Petrom Kotnikom
Slovenski trener o izkušnji s Kitajci: Koronavirus jih je preprosto uničil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,02
2
Nekdanji glavni trener slovenske reprezentance v deskanju Peter Kotnik je po sedmih letih vodenja kitajske izbrane vrste letos prevzel zvezdniško avstrijsko reprezentanco.
"Zastavili smo zelo dobro. Prvih pet let sploh ni bilo nobenih težav, tudi rezultati so šli samo navzgor. Ampak ta koronavirus jih je na koncu preprosto uničil oz. so nazadovali. Preveč so spoštovali ukrepe, ki so si jih sami postavili. Na Kitajskem v času epidemije sploh ni bilo mogoče svobodno gibanje, vse je bilo zaprto, avtomatsko smo izgubili stik s svetom," se je v pogovoru za Sportal na sedemletno trenersko delo na Kitajskem ozrl trener Peter Kotnik, ki v letošnji sezoni vodi močno reprezentanco Avstrije, v kateri mrgoli zvezdniških imen. Spregovoril je tudi o tem, kaj po njegovem mnenju manjka slovenskemu deskanju.
Ko sva se nazadnje pogovarjala, ste bili glavni trener kitajske deskarske reprezentance, v tej sezoni bdite nad močno avstrijsko izbrano vrsto. Kdaj ste vedeli, da se bo po koncu kitajskega obdobja začelo avstrijsko?
Avstrijci so z menoj stopili v stik že januarja lani, po tekmi v Scuolu v Švici, torej že pred olimpijskimi igrami v Pekingu. Zanimalo jih je, ali bi delal zanje, po koncu sezone pa so me spet poklicali in smo se dogovorili.
Glede na to, da je avstrijska reprezentanca med najmočnejšimi, če ne najmočnejša v alpskem deskanju (med prvimi sedmimi v skupnem seštevku svetovnega pokala so kar štirje Avstrijci in dve Avstrijki), je to verjetno kar velika čast?
V deskanju delam že 20 let in tako ali tako so me poznali že od prej. Je pa zanimivo, da ko prideš v ekipo, ki je najmočnejša ali pa ena najmočnejših ekip v bordanju, ni vse tako preprosto. V ekipi je veliko zvezd in ni lahko vseh povezati v celoto, bi pa vseeno rekel, da nam gre kar dobro. Morda se to na Rogli ni pokazalo, moška tekma za nas ni bila najboljša, smo pa bili zato povsem na vrhu v ženski konkurenci (avstrijska deskarka Sabine Schöffmann je v finalu premagala povratnico po poškodbi Ester Ledecko, op. a.). V nedeljo je nova tekma.
Peter Kotnik je oče slovenske deskarke Glorie Kotnik, bronaste na olimpijskih igrah v Pekingu 2022.
Kako daleč sega vaše sodelovanje z Avstrijci? Do olimpijskih iger v Milanu/Cortini 2026?
Najprej so mi ponudili pogodbo za obdobje štirih let, a sem se odločil samo za eno leto. Se pa zdaj že dogovarjamo za nadaljevanje sodelovanja. Verjetno se bomo dogovorili za več let vnaprej ali pa mogoče samo za eno. Bomo videli. Po Kitajski sem najprej nameraval narediti nekaj premora, a sem potem vseeno sprejel izziv. Ekipa je močna in rezultati morajo priti že sami po sebi.
Izkušenj imate ogromno, vodili ste tudi slovensko reprezentanco. Kaj imajo Avstrijci, česar preostale reprezentance nimajo?
Gotovo imamo večjo bazo tekmovalcev. Trenutno imamo devet tekmovalcev, ki so se na vsaki tekmi sposobni uvrstiti v finale. To pomeni, da je pestro že na treningu, kjer se vsi borijo med sabo, nenehno gre za neko dokazovanje. V primeru, ko imaš toliko dobrih tekmovalcev, je precej lažje izvesti kakovosten trening.
Ali v avstrijski reprezentanci vsi tekmovalci trenirajo skupaj ali se nekateri pripravljajo ločeno in se samo na določenih treningih dobite vsi?
Ne, to sploh ne pride v poštev. Mi treniramo samo skupaj. Noben tekmovalec ne trenira individualno. Vse je vnaprej dogovorjeno. Mi razpišemo termine, in če kdo manjka, kar sicer ni težava, ne manjka zato, ker bi sam nekje treniral, ampak zaradi drugih razlogov. Sicer pa vsi treningi potekajo skupaj. Od Benjamina Karla, Andreasa Prommegerja ... Je pa res, da se ti nekoliko starejši tekmovalci udeležijo okoli 85 odstotkov treningov, mlajši pa skoraj sto odstotkov.
Če bi v vsaki reprezentanci vsak treniral zase, to ne bi bilo izvedljivo, saj nimamo dovolj prog. Zdaj ni več tako, da bi en sam tekmovalec dobil progo na ledeniku, saj so se smučišča tako zmanjšala, še posebej ledeniška, da proge omogočajo samo ekipam in ne več individualnim posameznikom. Če bi želel trenirati sam, bi to stalo preveč, pa tudi nemogoče je.
"Koronavirus jih je na koncu preprosto uničil oz. so nazadovali. Preveč so spoštovali ukrepe, ki so si jih sami postavili," Kotnik o kitajski deskarski reprezentanci.
Kako danes gledate na svojo sedemletno kitajsko izkušnjo? Začeli ste udarno, vmes dosegli tudi zmago v svetovnem pokalu (Naiying Gong je 2019 zmagala v paralelnem slalomu), potem pa je epidemija covid-19 vse skupaj precej pokvarila. Bi lahko karkoli storili drugače?
Res je, zastavili smo zelo dobro. Prvih pet let sploh ni bilo nobenih težav, tudi rezultati so šli samo navzgor. Ampak ta koronavirus jih je na koncu preprosto uničil oz. so nazadovali. Preveč so spoštovali ukrepe, ki so si jih sami postavili. Na Kitajskem v času epidemije sploh ni bilo mogoče svobodno gibanje, vse je bilo zaprto, avtomatsko smo izgubili stik s svetom. Preprosto nismo mogli priti do dobrih rezultatov.
Kakšne so zdaj razmere na Kitajskem?
Položaj se izboljšuje, zdaj so se spet odprli svetu, je pa druga težava ta, da so na vrhu zveze zamenjali vse ključne ljudi. Zdaj so tam novi ljudje, ki nimajo nujno toliko izkušenj in bodo spet potrebovali nekaj časa, da nazaj vzpostavijo normalno stanje.
Lani ste kandidirali za predsednika zbora in odbora deskanja na Smučarski zvezi Slovenije, vendar pri tem niste bili uspešni. Zakaj mislite, da vaša kandidatura ni bila uspešna? Kakšne načrte ste imeli?
Očitno ni bilo toliko posluha, da bi me izvolili. Mislim, da v slovenskem deskanju še danes ne razumejo, da ne potrebujejo predsednika, ki bo izključno prinašal denar, ampak potrebujejo predsednika, ki bo operativen, ki bo znal poiskati nove člane in ki bo znal pomagati klubom, da bodo ti znali privabiti nove, mlajše tekmovalce. To je trenutno večja težava kot pa finance.
Vaš poudarek bi bil na delu s podmladkom?
Tako, da. Saj če pogledate Avstrijo, je tukaj na Rogli na primer avstrijski predsednik, tudi italijanski in oni niso samo predsedniki, ki bi občasno prišli na sestanek. Oni gredo na tekmo z vsako disciplino, hodijo po klubih, po tekmah nižje ravni. Preprosto živijo z deskanjem in opazujejo, kaj kje manjka. Tudi sama zveza na koncu raje vloži v nek klub ali nek podmladek kot pa izključno v ekipo svetovnega pokala.
Ima avstrijska deskarska reprezentanca tudi v ozadju velik bazen tekmovalcev?
Zagotovo. Zelo razvijajo podmladek. Naš šef Christian Galler načrtno razmišlja o tem, kako za vsako panogo najti podmladek, ga spodbujati in sofinancirati.
Katera od deskarskih disciplin je trenutno najbolj v vzponu?
Zagotovo je najbolj zanimiv freestyle (prosti slog). Pri alpinu gre za specifiko, saj zanj potrebuješ posebno opremo. Sicer pa mislim, da se da bazo vedno dobiti, le pravilno moraš znati zastaviti stvari. Na koncu se podmladek vedno najde.
Roland Fischnaller še pri 42 letih dosega vrhunske rezultate.
Ena od specifik alpskega deskanja je tudi to, da so nekateri tekmovalci tudi po 40. letu zelo konkurenčni. Italijan Roland Fischnaller in Avstrijec Andreas Prommegger imata 42 let, Avstrijka Claudia Riegler jih bo letos praznovala 50. Kako si to razlagate?
Verjetno so to izkušnje. Tudi če pogledate v alpsko smučanje, na primer smuk, tudi tam prevladujejo starejši od 33, 35 let. Sam bi rekel, da je to zaradi številnih izkušenj, zaradi prilagodljivosti. Sneg se zelo hitro spreminja, ti tekmovalci pa to že tako dolgo počnejo, da so bolj prilagodljivi kot njihovi mlajši konkurenti. Mlajši tekmovalci potrebujejo dve do tri vožnje, da se privadijo na podlago. Saj mlajši bodo na koncu hitrejši, ampak če že v prvi vožnji nisi pokazal vsega, kar znaš, druge možnosti sploh več ne dobiš.
2