Peking 2022
Četrtek, 27. 1. 2022, 22.33
2 leti, 3 mesece
Intervju s strokovnim vodjo slovenske odprave na zoi jernejem damjanom
"Trenutno se bolj ukvarjamo s tem, kako bomo prišli na Kitajsko, kot pa s tem, kaj bo tam"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,37
17
Jernej Damjan bo na prihajajočih olimpijskih igrah strokovni vodja slovenske odprave.
Nekdanji smučarski skakalec Jernej Damjan odhaja na pete zimske olimpijske igre, a tokrat prvič ne bo tekmoval. Na Kitajskem bo strokovni vodja slovenske odprave ali, kot pravi sam, prvi zaveznik športnikov. Pogovarjali smo se o zadnjih dneh pred odhodom, vseh procedurah, ki jih morajo zaradi covida-19 prestati pred potjo, strahom pred okužbo, priporočilih športnikom na Kitajskem, olimpijskih spominih in napovedih za Peking, pa tudi o tem, da vodilne v krovni olimpijski organizaciji čakajo izzivi, saj bi olimpijske igre lahko začele še bolj izgubljati vrednost, če ne bodo česa spremenili.
Do vašega odhoda na olimpijske igre v ponedeljek je še nekaj dni. Kako hud je stres v teh dneh, ko so številke okužb s koronavirusom pri nas zelo visoke?
V tem trenutku, ko smo še doma, je nekaj stresa, saj vemo, da nas do prihoda na Kitajsko čaka še kar nekaj postopkov. Ko bom enkrat tam, menim, da kakega velikega stresa ne bo več. A najprej moramo sploh priti tja. Prva želja je, da pridemo vsi zdravi in neokuženi na prizorišče.
Kateri postopki vas še čakajo do odhoda?
Najprej nadaljevanje klasičnega postopka vpisovanja nekaterih stvari v aplikacijo. Zadnjih 14 dni pred odhodom si morajo tako športniki kot preostalo osebje, vsi, ki potujejo na olimpijske igre, vsak dan meriti temperaturo in odgovarjati na vprašalnik o počutju ...
96 ur pred odhodom moraš na PCR-testiranje, nato čez približno 24 ur še na eno. Oba testa morata biti negativna. Šele po tem, ko negativna rezultata vneseš v aplikacijo, lahko zaprosiš za tako imenovano "green health code". Ko ti jo odobrijo, prejmeš prvo QR-kodo. Drugo nato šele na letališču. Brez teh dveh kod in akreditacije ne moreš na letalo.
Kaj pa tekmovalce in preostale čaka takoj po prihodu v Peking?
Dostop v mehurček olimpijskih iger je mogoč izključno in samo s pekinškega letališča. Ko tam pristaneš, moraš ob vseh vstopnih pregledih še na PCR-testiranje. Nato te odpeljejo v olimpijsko vas in moraš v svojo sobo. V tej ostaneš, dokler ne dobiš negativnega rezultata.
Če bi se zgodilo, da bi bil kdo pozitiven ob prihodu, mu je odrejena karantena. Če je oseba brez simptomov, jo prestaja v prostorih, natanko določenih za to, če ima simptome, pa mora v karanteno v bolnišnico. Žal smo sredi precej neklasičnih časov.
Tako tekmovalci kot druge osebe bodo na olimpijskih igrah testirani vsak dan.
Kako bo s testiranji na prizorišču?
Ko si enkrat v vasi, imaš enkrat na dan PCR-testiranje, na katerem bodo bris vzeli iz ust. Točk za odvzem brisa bo v vaseh več. Vsaka reprezentanca ima s seboj tudi človeka ali pa več ljudi, zadolženih za covid protokol, ki bodo imeli nadzor nad tem. Če se bo pojavil pozitivni test, bo ta oseba v ekipi poskrbela za to, da bo vse urejeno, kot mora biti, da bo oseba čim prej v karanteni, da bo v karanteno prejela vse osebne stvari, ki jih potrebuje ...
Ko si enkrat v karanteni, imaš vsak dan dve PCR-testiranji, na 12 ur, na katerih bris vzamejo iz nosu. Ko si tri dni brez znakov in imaš dva testa negativna, končaš karanteno. Stvari so jasno določene. Upam, da večjih težav ne bo.
"Trenutna prednostna naloga je, da pridejo na olimpijske igre vse naše prve ekipe."
Kakšna so navodila za športnike, spremljevalno osebje, kar zadeva gibanje na Kitajskem?
V vasi, kjer je tvoje prizorišče (olimpijske vasi so tri: Peking, Jančing in Džangdžjakov, op. a.), gibanje ni omejeno. Je pa nekako priporočljivo, da se športniki ne družijo z drugimi reprezentancami, da ohranjajo določeno razdaljo. To je priporočilo, preprečiti tega ne moremo.
Vsi smo prebrali priporočila, a za zdaj se bolj ukvarjamo s tem, kako bomo prišli na Kitajsko, kot pa s tem, kaj bo, ko bomo tam. Trenutna prednostna naloga je, da pridejo na olimpijske igre vse naše prve ekipe. Imamo pa sicer tudi načrt za rezerve.
Kako je s tem načrtom?
Kot Smučarska zveza Slovenije (SZS) smo pripravljeni tudi na to. Na širšem seznamu so nekateri športniki in športnice določeni kot rezerve, ki lahko v primeru okužbe ali poškodbe nadomestijo obolele ali poškodovane.
Tudi oni zadnje dni svoje podatke dnevno vnašajo v aplikacijo. Je pa tako, da igre niso ravno v bližini, tako da čez noč menjave ne bodo mogoče, je pa mogoče, da na Kitajsko pridejo tudi rezerve.
"Aplikacijo, ki jo moramo imeti na telefonih, je Kitajski olimpijski komite razvil v sodelovanju z Mednarodnim olimpijskim komitejem. Menim, da moramo pri tem obema zaupati, da gre zgolj in izključno za vidik varnosti."
Kitajska oblast se je znašla na udaru kritik o kršitvah človekovih pravic, nekatere države so napovedale diplomatski bojkot, prebrati je mogoče pozive športnikom, naj ne odpirajo nekaterih tem ... So tudi neposredno do vas prišla kakšna navodila, ki zadevajo to tematiko?
Moje mnenje je, da olimpijske igre sploh ne bi smele biti povezane s politiko. V te stvari se sam niti ne bom spuščal. Tekmovalci nimajo nobene smernice, kaj lahko govorijo, saj smo svobodna država. Je pa tako, da se pri morebitnih spornih vprašanjih priporoča, da se pametno umakneš, pustiš politikom, da delajo svoje, mi pa se bomo ukvarjali s športom.
Pa aplikacije za sledenje zdravstvenega stanja udeležencev iger? Nekatere države naj bi svojim olimpijcem zaradi morebitnega vohunjenja svetovale, naj na Kitajsko ne potujejo s svojimi zasebnimi telefonskimi napravami ...
Aplikacijo, ki jo moramo imeti na telefonih, je Kitajski olimpijski komite razvil v sodelovanju z Mednarodnim olimpijskim komitejem. Menim, da moramo pri tem obema zaupati, da gre zgolj in izključno za vidik varnosti. Je pa tako, da ti verjetno lahko sledijo kjerkoli, za to ni treba iti na Kitajsko.
Športniki bodo nastanjeni v treh olimpijskih vaseh. Na fotografiji pogled na olimpijsko vas v Džangdžjakovu, kjer bodo skakalci in skakalke, biatlonci, deskarji, tekači in tekačice na smučeh ...
Na olimpijske igre potujete petič. Štirikrat ste bili tam kot tekmovalec, tokrat boste v vlogi strokovnega vodje slovenske odprave. Vas tik pred začetkom kaj draži misel, kako bi bilo, če bi bili tudi tokrat v vlogi športnika?
Iskreno, ne. Skakanje sem zelo zelo lepo končal v lanskem letu. Še vedno imam skoke zelo rad, zato sem tudi še vedno vpleten v ta šport. V glavi sem zelo lepo razčistil in ne bom pogrešal nastopa. So pa olimpijske igre nekaj posebnega in sem vesel, da bom lahko zraven. To mi veliko pomeni.
Kaj zajemajo zadolžitve strokovnega vodje?
Kot vedno pravim, so moja prednostna naloga tekmovalci. Na Kitajsko grem zaradi njih. Delal bom vse, da bo tekmovalcem, sploh v teh stresnih časih, čim lažje. Da bodo obveščeni, da bodo mirni, da bodo, če se bo kar koli zgodilo, natanko vedeli, kaj ali pa kdaj morajo narediti. To je moja glavna naloga.
Komuniciral bom neposredno s tekmovalci. Glede na to, da sem na SZS predstavnik vseh tekmovalcev že od leta 2013, bom rekel, da me vsaj starejši športniki dobro poznajo. Ne samo tisti iz skokov, ampak tudi iz drugih disciplin. Poskušal bom biti njihov prvi zaveznik.
Name se bodo lahko obrnili z različnimi vprašanji, pa naj bo to vprašanje o tem, kje je pralnica v vasi, kako se morajo obleči za odprtje iger, na primer, ali pa, bog ne daj, kaj morajo narediti, če se slabo počutijo ... Športniki so prva stvar, "athlets first". To tudi sporočam kot kandidat za člana komisije športnikov v Mednarodnem olimpijskem komiteju.
"Moja glavna naloga so tekmovalci. Delal bom vse, da bo športnikom, sploh v teh stresnih časih, čim lažje. Da bodo informirani, da bodo mirni, da bodo, če se bo kar koli zgodilo, natanko vedeli, kaj ali pa kdaj morajo narediti," pravi o svoji vlogi na Kitajskem.
Kdaj potekajo volitve?
Te se začnejo ob odprtju olimpijskih vasi, 27. januarja, in trajajo do 16. februarja. V vsaki olimpijski vasi bodo posebni prostori, v katerih bodo športniki lahko oddali glas. Dan po koncu bodo sporočili, kdo je bil izvoljen, in izvoljenega na slovesnosti pri zaprtju OI tudi predstavili.
Kaj bi vam pomenila izvolitev?
Veliko. Vem, da so moje zamisli dobre. Menim, da sta SZS in tudi Mednarodna smučarska zveza (FIS) videla, da nisem tekmovalec, ki bi nasprotoval sistemu. Ampak sem člen, ki pomaga uvideti obe plati – ker sta vedno dve plati, organizacijska in tekmovalna –, in izpeljati stvari tako, da so zadovoljni tako pri FIS kot organizatorji, tekmovalci in zveze. To je moj glavni cilj.
Enako je v poslu. Dober posel je tisti, v katerem so vsi zadovoljni. Tu morajo stvari teči isto. Pomembno je, da komunikacija poteka na vseh plateh, da ni le enostranska, ker se potem hitro kaj zalomi.
Štirikrat je sodeloval na olimpijskih igrah, najlepše spomine ima na Vancouver in Soči. V Rusiji je z devetim mestom vknjižil svoj najboljši olimpijski rezultat na posamični tekmi, z ekipo je bil najvišje na petem mestu.
Vrnimo se k olimpijskim igram in vašim spominom. Torino, Vancouver, Soči, Pjongčang ste odkljukali kot tekmovalec. Katere so pri vas ostale najlepše zapisane, katere najbolje organizirane?
Prve so vedno nekaj posebnega. A po drugi strani smo se takrat usedli v kombi in bili čez nekaj ur že na prizorišču, tako da sploh nisem imel občutka, da gremo na olimpijske igre. Poleg tega smo bili povsem izolirani na vrhu hriba, daleč od glavne vasi, tako da posebno velikega olimpijskega duha tam ni bilo. Pa še "zanič" smo bili (smeh, op. a.) in zadnji dan sem še zbolel. A ne bom se preveč pritoževal, vesel sem bil, da sem lahko bil sploh prvič na igrah.
Vancouver in Soči sta bila vrhunca, kar zadeva organizacijo. Tam je bilo res super, dobro poskrbljeno, veliko smo videli, morda je bila v Sočiju slabost le ta, da so bili bloki, v katerih smo živeli, pod ravnjo, a vse preostalo je delovalo.
Pjongčang pa so bile v mojem pogledu daleč najslabše organizirane olimpijske igre. Spali smo v nekem blokovskem naselju, sobe so bile kot v Dexterju, postelje so bile tako slabe, da me je še nekaj časa bolel hrbet. Tudi hrana je bila tam najslabša. Fitnes prostori so bili v primerjavi s Sočijem, kjer si imel na vsaki napravi televizijo z olimpijskim kanalom, na precej nižji ravni, kot v nekakšni odprti garaži s pregradnimi stenami ... Povrh vsega je bil še zelo hud mraz, pa ne le zunaj, ampak tudi notri, tako da dolgih hlač nisem dal s sebe 14 dni.
"Če ne bodo nečesa spremenili, bodo olimpijske igre začele izgubljati vrednost, kar ni prav. Tudi tisti tekmovalci, ki ne dobijo kolajne, morajo priti domov z lepim spominom, ne pa s spominom na to, da so 14 dni vegetirali v nekem internatu."
Resnično upam, da se bo sčasoma to spremenilo. Žalostno je, da se olimpijske igre prodajajo pod sloganom "Pomembno je sodelovati, ne zmagati", po drugi strani pa na primer na koncu vidiš, da v olimpijski vasi spi le še raja, najboljši pa spijo drugje. V Pekingu to sicer ne bo mogoče, ampak v preteklosti se je dogajalo, da so bili tisti, ki si to lahko privoščijo, nastanjeni drugje. Lindsey Vonn ni nikoli spala v olimpijski vasi, Američani so bili poleti na križarki ...
Olimpijska vas postaja vse slabša, kar se mi ne zdi prav. Če bi vprašali mene, bi moralo biti pravilo, da morajo biti vsi športniki v olimpijski vasi, ta pa bi morala biti kot letovišče s petimi zvezdicami.
Če ne bodo česa spremenili, bodo olimpijske igre začele izgubljati vrednost, kar ni prav. Še vedno so največji športni dogodek in morajo biti tako tudi obravnavane.
Tudi tisti tekmovalci, ki ne dobijo kolajne, morajo priti domov z lepimi spomini. Nihče se ne sme vrniti s spominom, da je 14 dni vegetiral v nekem internatu. Velika večina športnikov že zdaj ve, da ne bo dobila medalje. Ljudje zunaj si bodo zapomnili le kolajne, jaz pa bi rad, da bi tekmovalcu za vedno ostal pozitiven spomin doživetja iger, ne glede na rezultat.
Slovenski skakalci in skakalke so med kandidati za odličja, a Damjan svari pred pritiskom javnosti. "Pred Pjongčangom smo zmagali na ekipni tekmi, vsi so nam okoli vratu že obešali kolajne, kar je bilo narobe." Končali so na petem mestu.
Slovenska odprava šteje dobrih 40 športnikov. Vemo, da so napovedi o kolajnah nehvaležne, pa vseeno, kakšna je vaša napoved?
Ostajam pri besedah iz jeseni. Ne bom rekel, da napovedujem, ampak predvidevam, da bomo dobili od dve do pet odličij. Koliko jih bo na koncu, bomo videli. Seveda se lahko zgodi, da pridemo domov brez, moja želja je, da se vrnemo z vsaj dvema.
Največ kandidatov in kandidatk za odličja prihaja prav iz vaše panoge.
V tem trenutku se res zdi tako. A iz kateregakoli športa bo prišla olimpijska kolajna, bo super. Pomagal bom športnikom v vseh disciplinah.
Vi ste bili na olimpijskih igrah z ekipo dvakrat peti, posamično pa deveti. Kako gledate na zadnje rezultate skakalcev, ki se ekipno vse bolj dvigujejo, skakalke pa so pri vrhu že vso sezono?
Kar vidim, je zelo lepo. Lepo jih je gledati. Držim pesti in močno upam, da se bo zgodovina spremenila. Na večini olimpijskih iger, ko sem bil zraven tudi jaz, smo bili pred igrami izjemno dobri, pa smo se ekipno vrnili brez kolajne.
Na zadnjih olimpijskih igrah sta odličje osvojila Žan Košir in Jakov Fak. Damjan predvideva, da bodo Slovenci tokrat osvojili od dve do pet kolajn.
Peto mesto je bilo za nas kar razočaranje. Glede na to, da smo na tekmi pred tem zmagali, so nam nekako vsi že obešali kolajne okoli vratu. Menim, da to ni bilo prav. Vedno pravim, da dokler ne vidiš skakalnice, ne moreš nič reči. Ena ti lahko ustreza, druga je lahko katastrofa. Lahko bi bili glasni, če bi bili vsi naši na vseh treningih med najboljšimi desetimi, a prej ne moremo govoriti.
Napovedovanje pri skokih je težko, ker so res specifičen šport. Skok traja res malo časa. Pri vseh športih, ki trajajo dlje kot 15 sekund, lahko v prvih desetih odstotkih časa nastopa narediš še kakšno napako, pa v nadaljevanju popraviš, pri nas pa te, če udariš mimo, ni več.
17