Strožje do sive ekonomije

Njen obseg je namreč skrb vzbujajoč. "Če legalno sivo ekonomijo, ki jo dopušča veljavna zakonodaja, zmanjšamo pod 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, bi zmanjšali obseg sive ekonomije za približno 7,5 milijarde evrov. Hkrati bi v državno blagajno prišla sredstva z naslova davka na dodano vrednost in davka od dobička, saj bi nastalo več novih podjetjih. Večji bi bili prilivi in s tem tudi manjši odlivi iz proračuna v obe blagajni, tako zdravstveno kot tudi pokojninsko. Poleg tega bi državni proračun privarčeval na socialnih transferjih. In šele takrat bi se dejansko pokazalo, kolikšen del socialnih transferjev se danes v Sloveniji izplačuje neupravičenim osebam," je povedal namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Pavel Sedovnik. Predvidene ostrejše sankcije Vlada za omejitev vse bolj žgoče problematike predlaga ostrejše sankcije. Med najpomembnejšimi novostmi je med drugim tudi ta, da bodo morali delodajalci, ki na črno zaposlujejo brezposelno ali neaktivno osebo, takšni osebi izročiti pogodbo za nedoločen čas v roku treh dni po ugotovitvi kršitve.

Prav tako bodo morali poravnati vse obveznosti z naslova delovnega razmerja za obdobje treh mesecev pred ugotovitvijo dela na črno. Pomembna novost je tudi, da bodo posamezniki, ki bodo takšnega delodajalca prijavili, oproščeni kakršnih koli sankcij.

In kakšne bodo globe? Predlog zakona tako za pravno osebo predlaga globo 15 tisoč evrov, za samostojnega podjetnika 12 tisoč evrov, za posameznika pa do 2 tisoč evrov. Študentje, ki bodo delali brez napotnice, bodo morali odšteti 500 evrov.

Na Obrtniško-podjetniški zbornici menijo, da so v omenjenem predlogu zakona določene prevelike izjeme, ki same po sebi oziroma v povezavi z določbami drugih zakonskih predpisov, omogočajo legalen način opravljanja dela na črno, kot tudi pri določitvi glob za posameznika »šušmarja«, ki opravlja določeno dejavnost, saj v praksi med tem in samostojnim podjetnikom, ki dela sam, ni nobene razlike.