nedelja 27.01.2008, 15:42
V ponedeljek Bushev zadnji govor o položaju v državi
Washington - Ameriški predsednik George Bush bo v svojem zadnjem govoru o položaju v državi predvsem skušal opozoriti Američane in svet, da bo do prihodnjega januarja še vedno na položaju.

Bushev govor (ob 21. uri po lokalnem času) pred obema domovoma kongresa in ob navzočnosti vrhovnih sodnikov, štaba združenih poveljstev oboroženih sil, ministrov (razen enega, ki bo na varnem za primer katastrofe v kongresu) ter posebnih gostov naj bi bil posvečen štirim temam, in sicer gospodarstvu in mednarodni trgovini, Iraku, terorizmu in politiki.
Drugi govor pred demokratsko večino
To bo drugi Bushev govor pred demokratsko večino v kongresu, potem ko ga je moral po porazu republikancev leta 2006 lani začeti s pozdravom prvi predsednici predstavniškega doma v zgodovini ZDA, demokratki Nancy Pelosi iz Kalifornije.

Kongers bo "zavzela" vojska policistov in agentov
Tokratni govor je minister za domovinsko varnost Michael Chertoff razglasil za dogodek posebnega pomena za nacionalno varnost. Kongres bo tako "zavzela" vojska policistov in agentov tajne službe. Takšno razkazovanje moči naj bi že v kali zatrlo morebitne zle naklepe teroristov, čeprav posebnih informacij o terorističnih grožnjah ameriške oblasti nimajo.

Kdo si upa nosti značke z napisom "Sem Bushev republikanec"?
Bolj kot teroristi sicer grozijo Američani, ki so nezadovoljni z Bushevo politiko in bodo skušali pripraviti proteste. Med njimi je skupina "Američani, združeni za spremembe", ki je sprožila 8,5 milijona dolarjev vredno kampanjo, da spomni Američane na to, kar je Bush počel v zadnjih sedmih letih. Pred kongresom bodo pripadniki skupine skušali republikanskim kongresnikom deliti velike broške z napisom "Sem Bushev republikanec", ker želijo videti, koliko jih bo upalo te broške nositi na vidnem mestu.

Kandidati si Busha sploh ne upajo omenjati
Večina anket kaže, da Bush uživa le okrog 34 odstotkov javne podpore, in tudi republikanski predsedniški kandidati pozivajo k spremembam v Washingtonu. Busha pa si med kampanjo niti ne upajo omenjati, razen ko gre za razpravo o vojni v Iraku, kjer tekmujejo med sabo, kdo je prej podprl Bushevo odločitev za povečanje števila vojakov v začetku lanskega leta.

Američani si želijo poslušati o gospodarstvu
Ameriško javnost najbolj zanima gospodarstvo. Anketa inštituta Harris kaže, da si 64 vprašanih odstotkov želi, da bi Bush o tem govoril največ. Le 19 odstotkov vprašanih jih namreč meni, da je ameriško gospodarstvo v dobrem stanju. Ostalih 81 odstotkov jih meni, da je gospodarstvo v zadovoljivem ali slabem stanju. Ob lanskem govoru je gospodarski položaj kot dober ocenilo 31 odstotkov vprašanih. Okrog 75 odstotkov Američanov meni, da je davčni sistem nepravičen in 66 odstotkov jih ni zadovoljnih z napredkom v Iraku.

Bo preprečil polomijo republikanske stranke?
Govori o položaju v državi so za predsednike ZDA priložnost, da si povečajo podporo v javnosti, kar je doslej večini uspevalo in tudi Bush upa, da bo letos tako. Lahko se bo pohvalil o potrditvi dogovora z demokrati v kongresu glede paketa gospodarske stimulacije, pri čemer bodo Američani začeli dobivati denar od davkarije poleti. Tako Bela hiša upa, da se bo gospodarska slika začela spreminjati še pred novembrskimi volitvami, da bi preprečili polomijo republikanske stranke.

Velikih pretresov ni pričakovati
Bush je v lanskem govoru napovedal, da bo v Irak poslal več vojakov, letos pa bo povedal, da je ta odločitev pomagala k zmanjšanju nasilja in velikemu napredku. Na domačem področju velikih napovedi ni mogoče pričakovati, ker je premalo časa za rezultate do konca mandata. Na zunanjepolitičnem pa bo zanesljivo omenil nova mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci, ki so se začela na njegovo pobudo lani v Annapolisu.

Bush je pred petimi leti v govoru o položaju v državi Iran, Severno Korejo in Irak označil za sile osi zla, leta 2003 pa se je začela vojna proti Iraku. Zlobni jeziki ameriških komikov se že šalijo, da bi bil najbolj eleganten izhod iz sedanjih gospodarskih težav morda nova vojna ali pa vsaj resna grožnja z njo.
STA
Foto: Reuters
- Vsi članki iz kategorije
- Prejšnji članek: Unicef: Skrb za otroke naj postane globalni imperativ
- Naslednji članek: 75 let od začetka Hitlerjevega uničujočega političnega pohoda
- Najnovejše iz kategorije
- V Mehiki se obeta poraz vladajoče stranke predsednika Calderona
- Ivo Sanader - eden najvplivnejših hrvaških politikov
- Najbolj smrtonosne letalske nesreče po letu 1977
- Srbi na Kosovu obeležujejo 620. obletnico bitke na Kosovem polju
- V Budimpešti slovesnost ob 20. obletnici začetka padca železne zavese
- Na Madžarskem 20. obletnica "prve razpoke" v železni zavesi
- V Trstu srečanje zunanjih ministrov skupine G8
- Nixonova predsedniška knjižnica objavila nove dokumente
- Ameriški senat pred 45 leti potrdil zakon o državljanskih pravicah
- ZDA in Sovjetska zveza pred 30 leti podpisali pogodbo SALT II
- Lani 42 milijonov beguncev in notranje razseljenih
- V Iranu napeta bitka za predsedniški stolček
- Mineva 65 let od invazije v Normandiji
- Dvajset let od zatrtja študentskih protestov na Tiananmenu
- Ameriški Indijanci pred 85 leti dobili državljanske pravice

















Komentarji
Komentarjev: 0
Prijavi se
Registriraj se!