SVET

Opozicija je do odločitve kritična, saj meni, da želi režim s tem razmere izkoristiti za utišanje nasprotnikov.

Vojaška hunta je sporočila, da referenduma v soboto ne bodo izvedli na prizadetem območju. Na območju delte Iravadija in v največjem mestu Yangon, kjer živi skupno 24 milijonov ljudi ali polovica vsega prebivalstva, naj bi referendum izvedli 24. maja.

Odločitev o pripravi referenduma je obsodila glavna opozicijska Nacionalna liga za demokracijo (NLD) Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi, ki je ob tem hunto peti dan po divjanju ciklona obtožila, da z osredotočanjem na pripravo referenduma ignorira potrebe žrtev in da ni dala prednosti zagotovitvi takojšnje pomoči. Pozvala je k odpovedi referenduma, oblasti pa še obtožila, da želijo razmere izkoristiti za utišanje nasprotnikov v času, ko veliko volivcev ne bo moglo na volišča.

Prva priložnost za volivce, da izrazijo mnenje do hunte

Na referendumu, ki ga oblasti izpostavljajo kot pomemben korak k demokratizaciji družbe, opozicija pa ga kritizira kot utrditev vojaške hunte na oblasti, bodo imeli volivci prvo priložnost po 18 letih, da na voliščih izrazijo svoje mnenje do hunte. Nekateri poznavalci menijo, da bi lahko naravna katastrofa, ki je prizadela državo, celo prispevala k slabemu rezultatu referenduma, saj so ljudje nezadovoljni z odzivom oblasti pri odpravi posledic in pomoči prizadetemu prebivalstvu.

NLD je volivce tudi pozvala, naj glasujejo proti referendumu, ob tem pa jim zagotovila, da glasovanje 'proti' ne pomeni kršitve zakona, s katerim je hunta zagrozila s tremi leti zapora za vse, ki bi delili lističe ali govorili proti referendumu.

Zavlačevanje pri izdajanju dovoljenj za vstop v državo

Z željo po ohranitvi podpore med ljudmi, ki jo vojaški režimi v državi od leta 1962 vzdržujejo s strahovlado in nasilnimi metodami, povezujejo poznavalci tudi zavlačevanje oblasti pri odobritvi tujim človekoljubnim organizacijam, da pridejo v državo z nujno potrebno pomočjo v hrani, pitni vodi in zdravilih.

Generali ohranjajo totalitarno oblast že več kot 45 let tudi z zaprtostjo države, v kateri so Mjanmarci obsojeni na revščino, kratenje človekovih pravic, prisilno delo in odrezanost od sveta. Kritike mednarodne skupnosti zaradi kršenja človekovih pravic in nedemokratičnosti pa hunta zavrača kot "kolonialistične težnje". Soočena z neobvladljivimi posledicami naravne katastrofe, je kljub temu tujino pozvala k pomoči, a pod svojimi pogoji, tako da tone pomoči čakajo na dovoljenje oblasti.

Osnutek ustave so septembra lani po 14 letih oblikovali na nacionalni konvenciji, katere člane je izbrala hunta, ki ustavo označuje kot prvi korak na poti k demokraciji na podlagi časovnega načrta, ki naj bi vodil leta 2010 do prvih demokratičnih volitev po letu 1990. Na slednjih hunta sicer ni priznala zmage opozicijske NLD, ki ni bila niti vključena v delo konvencije, zato kritiki ustavo označujejo za farso.

Poročeni s tujci ne morejo kandidirat na volitvah

Osnutek ustave je režim objavil aprila letos, v njem pa je v 457 členih na 194 straneh med drugim zapisano, da vsi, ki so poročeni ali imajo druge sorodstvene vezi s tujimi državljani, ne morejo kandidirati na volitvah. To pomeni, da npr. leta 2010 ne bo mogla kandidirati niti vodja opozicije Aung San Suu Kyi, ki je brez sojenja v zadnjih 18 letih dvanajst let preživela v hišnem priporu, ker je bila poročena z Britancem Michaelom Arisom, ki je umrl leta 1999, njuna sinova pa sta britanska državljana.

Četrtina sedežev razervirana za vojaške častnike

Da namerava vojaška hunta z novo ustavo samo okrepiti svojo oblast, med drugim kaže določilo, da je četrtina sedežev v obeh domovih parlamenta rezervirana za vojaške častnike, ki jih bo imenoval načelnik generalštaba vojske. Na slednjega pa lahko predsednik države v primeru izrednih razmer za leto dni prenese zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti.

Člani hunte varni pred sodnim pregonom

Določa tudi, da je za sprejem dopolnil k ustavi potrebna podpora 75 odstotkov poslancev, kar pomeni, da ne bodo sprejeta brez podpore vojaških predstavnikov v parlamentu. Varuje tudi člane hunte pred sodnim pregonom za vsa dejanja, ki so jih storili v okviru službe.

Naypyitaw uradno postaja prestolnica

Osnutek ustave tudi določa, da bo imelo pet od več kot 130 etničnih skupin v državi "samoupravo" na obmejnih območjih, kjer se uporniki etničnih skupin že desetletja borijo proti vladnim silam. Novozgrajeno mesto Naypyitaw v osrednjem Mjanmaru pa bo uradno postalo prestolnica, kar sicer dejansko že je, saj ima vladajoča hunta v njem sedež že več kot leto dni.

Osnutek ustave bo sprejet, če ga bo podprla več kot polovica volilnih upravičencev. Država je brez ustave od leta 1988, ko je sedanja vojaška hunta prevzela oblast z nasilnim zatrtjem množičnih prodemokratičnih protestov. V zadnjem času se je povečal pritisk mednarodne skupnosti po demokratizaciji, potem ko je septembra lani krvavo zatrla največje prodemokratične proteste v več kot desetletju, v katerih je bilo po ocenah ZN ubitih najmanj 31 ljudi, več tisoč pa zaprtih.

STA

Foto: Reuters