SVET

Hristofias in Talat sta se za pospešitev pogajanj od leta 1974 razdeljenega otoka dogovorila marca. Da je otok na dobri poti k združitvi, menijo tako predstavniki ciprske vlade kot akademske sfere.

Ob tem so ciprski predstavniki v pogovorih priznali, da bo treba rešiti še marsikatero težko vprašanje in pristati na kompromise, a so hkrati poudarili, da so rešitvi zelo naklonjeni tudi prebivalci otoka, tako ciprski Grki kot ciprski Turki, saj so siti desetletij delitve.

Hristofias in Talat

Veliko bo odvisno od Turčije

Veliko, če ne največ, pa bo po mnenju predsedniškega komisarja, pristojnega za pogajanja s ciprskimi Turki, Georgea Jakovuja, predstavnika finančnega ministrstva z oddelka za gospodarske raziskave in evropske zadeve Eliasa Malisa in profesorja z oddelka za družbene in politične vede ciprske univerze Josifa Josifa, odvisno od Turčije. Slednja ima namreč po njihovih besedah ključen vpliv na ciprske Turke, medtem ko se na drugi strani Grčija že več let ne vmešava v odločitve ciprske vlade, temveč jim le sledi in nudi podporo.

Domove je moralo zapustiti 160.000 ciprskih Grkov

Kot je sicer poudaril Jakovu, so razmere na Cipru zapletene. Na severnem delu otoka oz. 37 odstotkih ciprskega ozemlja, ki so ga leta 1974 v odgovor na poskus državnega udara, podprtega s strani vojaške hunte v Grčiji, zasedle turške sile, je po njegovih besedah trenutno 42.000 turških vojakov, poleg 80.000 ciprskih Turkov pa je Ankara na območje naselila še okoli 160.000 priseljencev iz Turčije. Zaradi okupacije turške vojske je moralo svoje domove in premoženje zapustiti 160.000 ciprskih Grkov.

Hristofias in Talat sta se marca dogovorila, da se temeljev za pogajanja o ponovni združitvi pod okriljem ZN loti 13 skupin - šest delovnih skupin, pristojnih za ključna vprašanja, kot so varnost, ozemlje in lastnina, ter sedem tehničnih odborov, pristojnih za vsakodnevna vprašanja, kot so humanitarne zadeve, kulturna dediščina, okolje itd.

Prebivalci bodo na referendumu odločali o federaciji

Napredek v njihovem delu bosta po besedah Jakovuja predvidoma julija Hristofias in Talat ocenila in se nato odločila glede vsebinskih pogajanj o ponovni združitvi otoka. Cilj je oblikovati "bikomunalno in bizonalno" federacijo, državo z dvema enakovrednima federalnima enotama, o čemer naj bi prebivalci odločali na referendumu. Voditelja naj bi se sicer znova sešla že pred julijem, in sicer 23. maja.

Delo omenjenih skupin po besedah Jakovuja poteka v dobrem ozračju, a večjega napredka še niso dosegli. Kljub temu je Jakovu mnenja, da bi lahko strani dogovor o novem, federalno združenem Cipru dosegli do pomladi ali poletja prihodnje leto. Tudi profesor Josif je izrazil željo, da bi lahko vsi Ciprčani že prihodnje leto volili poslance v Evropski parlament.

Odprtih vprašanj je ogromno

Do takrat pa morata strani doseči dogovor o vrsti težavnih vprašanj. Na prvem mestu je dogovor o tem, kolikšen in kateri del ozemlja bo zasedel ciprsko-turški del federacije. Šlo naj bi za 28 ali 29 odstotkov ozemlja. Rešiti morata tudi vprašanje ciprskih Grkov, ki so morali zaradi turške zasedbe zapustiti domove. Dogovoriti se morata, kateri se bodo lahko vrnili oz. kdo jim bo v nasprotnem primeru plačal odškodnino, je povedal Jakovu.

Prav vprašanje lastnine beguncev, tudi preseljenih ciprskih Turkov, je po besedah profesorja Josifa kot tudi predstavnika finančnega ministrstva Malisa eden bolj zapletenih problemov. Trd oreh bo tudi vprašanje priseljencev iz Turčije. Tako Jakovu kot Josif sta poudarila, da vsi na Cipru ne morejo ostati.

Na otoku je 1200 pripadnikov mirovnih sil ZN

Razrešiti bo potrebno še vprašanje varnosti. Kot je poudaril Josif, bodo morale turške sile otok zapustiti, nato pa bi moral Ciper v okviru mednarodne skupnosti ali kolektivne zaveze Evropske unije dobiti zagotovila o zaščiti vseh prebivalcev otoka, na katerem bi sicer odpravili vojsko. Postopno bi otok zapustile tudi mirovne sile ZN, ki nadzorujejo ločitveno zeleno črto na otoku in ki trenutno štejejo okoli 1200 pripadnikov.

Vsi trije sogovorniki ključno vlogo vidijo v stališčih Ankare oz. notranjepolitičnih razmerah v Turčiji. Ankara je po besedah Jakovuja nedavno znova podala izjavo, ki spodkopava prizadevanja dveh skupnosti za oblikovanje federalne države. Turški svet za nacionalno varnost je namreč po njegovih besedah sporočil, da pogajanja vodita dve državi, Ankara pa hkrati stoji na stališču, da so vsi priseljenci na severnem Cipru državljani mednarodno nepriznane Turške republike Severni Ciper. Po drugi strani se sicer zaradi želje po vstopu v EU tudi Ankara želi znebiti ciprskega problema, meni Josif.

Ljudje so siti de facto ločitve

Kot je še poudaril Josif, želja po vnovični združitvi od leta 1960 neodvisnega otoka vlada med ljudmi, ki ne čutijo medsebojnega sovraštva in ki so siti de facto ločitve, politično vodstvo pa te želje ne more spregledati. "Otok je premajhen, da bi ostal ločen, a dovolj velik za obe skupnosti," je poudaril. Malis, pa tudi ciprski minister za trgovino, industrijo in turizem Antonis Pashalides sta ob tem izpostavila še gospodarske koristi združitve, predvsem za ciprske Turke.

Gospodarsko sodelovanje med skupnostma sicer že poteka. Ciprčane je nedavno razveselilo tudi ponovno odprtje ulice Ledra v Nikoziji, zadnji razdeljeni prestolnici v Evropi. Ulico, ki je po besedah Jakovuja srce Cipra, so po izbruhu nasilja leta 1963 zaprli in razdelili z zeleno črto, v začetku aprila letos pa so jo odprli, tako da jo lahko ljudje z obeh strani otoka po več kot 40 letih znova prečkajo - a morajo za zdaj, tako kot obiskovalci, še vedno pokazati dokumente.

STA

Foto: Reuters