SVET

Osem let po padcu režima Slobodana Miloševića se kaže možnost zmage evroskeptičnih nacionalistov, ki bi lahko državo odmaknili od njene evropske poti. Proevropsko usmerjeni predsednik Boris Tadić je volitve že označil kot referendum o članstvu v EU.

Obstaja namreč možnost vrnitve na oblast Miloševićeve zaveznice, Srbske radikalne stranke (SRS), ki ima že štiri leta največ poslanskih sedežev, sedaj pa bi v primeru zmage lahko prišla v vlado zahvaljujoč dosedanjemu premieru Vojislavu Koštunici, ki povezovanju z njo ne nasprotuje več. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi se namreč SRS s 36 odstotki podpore obetala zmaga z eno odstotno točko prednosti pred koalicijo Za evropsko Srbijo predsednika Tadića.

Nacionalisti obljubljajo rešitev gospodarskih problemov

Nacionalisti uživajo večjo podporo, potem ko se je povečala zamera do EU in ZDA zaradi njune podpore neodvisnemu Kosovu, ki je 17. februarja samostojnost razglasilo kljub nasprotovanju Beograda in njegove vplivne zaveznice Moskve. Nacionalisti so pred volitvami tudi množili obljube, da bodo rešili vse gospodarske probleme v državi, v kateri je brezposelnost presegla 18 odstotkov in kjer povprečna mesečna plača znaša 350 evrov.

Podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU

Proevropske sile v Srbiji, ki so se po razglasitvi neodvisnosti Kosova in njeni podpori s strani mnogih članic EU in ZDA znašle v težavah, so v dneh pred volitvami dobile podporo Evropske unije. Srbija, čeprav še ni izpolnila ključnega pogoja izročitve haaškega obtoženca Ratka Mladića, je tako minuli teden podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki pomeni ključni korak na poti k polnopravnemu članstvu EU in ki odpira pomembne priložnosti za oživitev gospodarstva.

Radikalci bodo Tadića obtožili izdaje

Sporazum bo začel veljati z izročitvijo Mladića oziroma polnim sodelovanjem Beograda s haaškim sodiščem. Nacionalistični del politike v Srbiji, ki se je na podpis odzval izrazito negativno, saj ga je pogojeval s priznanjem Srbije kot celovite države, torej vključno s Kosovom, je napovedal njegovo razveljavitev. To je v primeru zmage napovedala Demokratska stranka Srbije (DSS) dosedanjega premiera Koštunice. Radikalci pa so napovedali, da bodo predsednika Tadića obtožili izdaje. V dneh pred volitvami so se v Beogradu celo pojavili plakati, na katerih so Tadića in podpredsednika vlade Božidarja Đelića, ki je podpisal sporazum, označili za izdajalca. Tadić pa je prejel tudi grožnje s smrtjo.

EU obljubila lažje pridobivanje vizumov

EU je v dneh pred volitvami še z enim dejanjem skušala 6,7 milijona volilnih upravičencev prepričati, naj volijo za proevropske sile, in sicer z obljubo, da bodo srbskim državljanom olajšali pridobivanje vizumov.

Koštunica vse bližje retoriki radikalcev

S Kosovom je povezan tudi sam sklic predčasnih volitev, saj je prav zaradi njegove neodvisnosti Koštunica odločil izstopiti iz vladne koalicije s Tadićem. Koštunica odtlej zagovarja še bolj izrazito nacionalistično politiko, ki je vse bliže retoriki radikalne stranke.

Po ocenah analitikov bi zmaga nacionalistov ne samo vodila Srbijo stran od Evrope in bliže Rusiji, ampak bi tudi lahko ustavila sodelovanje Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Tomislav Nikolić, vodja SRS, katere predsednik je sicer haaški obtoženec Vojislav Šešelj, je napovedal, da v primeru njihove zmage "v Haag ne bodo poslali nobenega Srba več".

Mladić ostaja na prostosti

Pomemben premik v sodelovanjem s Haagom se je sicer zgodil v času prve demokratične vlade po padcu Miloševićevega režima kasneje umorjenega premiera Zorana Đinđića, ki je leta 2001 omogočila izročitev Miloševića, nato pa tudi vrste drugih obtožencev. Vendar pa Beograd, kljub številnim dokazom, da je v Srbiji, če ne stalno, pa pogosto, Mladića še ni izročil.

Po volitvah je pričakovati dolgotrajna pogajanja

Glede na to, da pa po javnomnenjskih raziskavah nobena od strank ne bo dobila zadostne večine za oblikovanje vlade, bi lahko imela pri njenem oblikovanju ključno vlogo prav nekdanja Miloševićeva socialistična stranka (SPS), vsekakor pa je po volitvah pričakovati dolgotrajno dogovarjanje o vladi.

Lokalne volitve kljub nasprotovanju ZN tudi na Kosovu

V Srbiji bodo v nedeljo potekale tudi lokalne volitve, ki jih bo Beograd kljub nasprotovanju misije ZN na Kosovu (Unmik) pripravil tudi na Kosovu. S tem je odprl možnost za morebitne incidentne situacije tako na dan volitev kot tudi kasneje. ZN in oblasti v Prištini se namreč bojijo, da bi Beograd lahko lokalne volitve izkoristil za krepitev vzporednih srbskih lokalnih institucij na Kosovu, ki obstajajo od leta 1999. Na Kosovu sicer živi med skoraj dvema milijonoma prebivalcev kakih 120.000 kosovskih Srbov, od katerih jih je 90.000 volilnih upravičencev.

Od danes do zaprtja volišč v nedeljo ob 20. uri velja volilni molk. Na volitvah se bo za 250 poslanskih sedežev potegovalo 22 strank in koalicij. Tadićeva Demokratska stranka (DS) vodi koalicijo Za evropsko Srbijo, Koštunićeva DSS nastopa skupaj z Novo Srbijo, pa tudi SPS nastopa še z dvema strankama. Do volitev prihaja leto in pol po zadnjih parlamentarnih volitvah in tri mesece po predsedniških.

STA

Foto: Reuters