SVET

Sarkozy, ki se trenutno mudi na obisku na Irskem, je takoj po glasovanju izrazil svoje navdušenje nad rezultatom in dejal, da "je danes zmagala demokracija". Sam namreč zatrjuje, da bodo ustavne reforme Francijo napravile bolj demokratično, medtem ko je opozicija mnenja, da bodo spremembe državo spremenile v monarhijo in okrepile moč predsednika.

Krepitev moči parlamenta

Paket, katerega priprava je potekala več mesecev in sprožala burne razprave, med drugim predvideva krepitev moči parlamenta, omejuje predsedniški položaj na dva mandata, predsedniku države pa dopušča zagovarjanje njegove politike pred parlamentom. Slednje doslej ni bilo dovoljeno zaradi delitve izvršne in zakonodajne oblasti, zato temu predlogu opozicija nasprotuje.

Poleg tega predlagana reforma odpravlja tudi uvedbo možnosti veta parlamenta na najpomembnejša imenovanja predsednika republike ter omejuje uporabo člena ustave, ki vladi omogoča potrditev zakonov v parlamentu brez glasovanja, zgolj na predlog proračuna, sredstva za socialno zavarovanje ter na "en dodaten zakon" na parlamentarno sejo.

Odpravljena pravica do kolektivnih pomilostitev

Predlog uvaja tudi pravilo, da mora vlada v treh dneh obvestiti parlament o namestitvi francoskih vojakov na operacijah v tujini ter pridobiti parlamentarno soglasje za podaljšanje vojaških misij za obdobje, daljše od štirih mesecev, odpravlja pravico do kolektivnih pomilostitev ter priznava, da so regionalni jeziki kot npr. bretonščina, korzijščina in alzaščina del nacionalne dediščine.

Referendum glede vstopa novih članic v EU

Glede vstopa novih članic v Evropsko unijo predlog ustavnih sprememb predvideva potrditev na referendumu, razen v primerih, ko tri petine članov obeh domov parlamenta zahtevajo drugače. Takrat naj bi imel predsednik možnost izbire med razpisom referenduma in glasovanjem v parlamentu ob zahtevi po tripetinski večini.

Sarkozyjeva reforma ustave predvideva tudi razpis referenduma na pobudo petine članov parlamenta ob podpori desetine volivcev. Obenem naj bi imel vsak državljan pravico pred ustavnim sodiščem zahtevati ustavno presojo zakonov ali drugih ukrepov, vendar bi morala o tej zahtevi prej odločati državni svet ter kasacijsko sodišče, najvišja upravna oz. sodna instanca v državi.

Sarkozy je opozicijskim socialistom v želji po sprejetju reforme ustave popustil glede nekaterih njihovih zahtev. Tako jim je ponudil pravico, da na televiziji odgovorijo na nagovore predsednika države, in enak čas za opozicijo in vladno večino v parlamentarnih razpravah. Opozicija s tem ni zadovoljna, saj zahteva tudi reformo volitev senatorjev. Te sedaj izbirajo lokalni svetniki in poslanci, medtem ko nekateri socialisti želijo neposredne volitve po proporcionalnem sistemu. Temu Sarkozy ni želel popustiti, saj sedanja ureditev koristi desnici.

Fillon: Naša ustava ni ne leva ne desna

"Medtem ko upamo na napredek v demokraciji, nam vi ponujate utrditev monarhije," je med današnjo razpravo dejal senator iz vrst socialistov Bernard Frimat. Francoski premier Francois Fillon pa je v svojem nagovoru pozval k "narodni koheziji". "Naša ustava ni ne leva ne desna, pač pa je temeljni zakon in vodilo za našo demokracijo," je poudaril Fillon.

Reforma ustave je eden glavni projektov Sarkozyja. Po njegovih besedah bo spremenila tako rekoč polovico členov sedanje ustave iz leta 1958, njen cilj pa je oblikovati "vzorno demokracijo".

STA

Foto: Reuters