SVET

Srečanje v Dharamsali je sklical dalajlama, potem ko je pozval k preučitvi politike do Pekinga, a se pogovorov ni udeležil. Sam je minuli mesec izrazil nezadovoljstvo, da pogovori s Pekingom doslej niso obrodili sadov. Razkril je tudi, da razmišlja o radikalnejši strategiji od svoje doslej tradicionalno spravljive diplomacije s Pekingom, ki si je Tibet priključil leta 1951.

Želijo nadaljevati srednjo pot

Dalajlama si sicer prizadeva za kulturno, jezikovno in versko avtonomijo Tibeta ter zavrača vsakršno nasilje. Prav tako ne zagovarja odcepitve Tibeta od Kitajske. "Želimo nadaljevati srednjo pot," pa je sporočil predsednik tibetanskega parlamenta v izgnanstvu Karma Chophel. Odločitev o tem pa je bila sprejeta soglasno, čeprav se je del delegatov zavzemal za radikalizacijo boja proti kitajski nadvladi.

Posledice delitev med tibetanskimi voditelji v izgnanstvu

Delegati so v Dharamsali razpravljali o prihodnjih smernicah, ki bi jih predložili dalajalmi, vendar so 49 let po tem, ko je zapustil Tibet, izpostavili tudi posledice delitev med tibetanskimi voditelji v izgnanstvu. Delegati so se na srečanju razdelili v 15 skupin, vsaka je pripravila poročilo, sklepno odločitev pa so sprejeli danes.

Kot je povedala ena izmed delegatov Lhadon Thethorg, sicer predsednica newyorške organizacije Students for Free Tibet, je bilo na srečanju mogoče slišati številne pozive za neodvisnost Tibeta, vendar se je njeno upanje za bistveno spremembo v politiki, razblinilo. "Smo v demokratičnem sistemu, vendar ni nujno, da je volja večine pravilna," je izjavila in dodala, da ljudje, ne glede na to, ali so za srednjo pot ali neodvisnost Tibeta, pozivajo k aktivnejšemu delovanju.

STA

Foto: Reuters