SVET

Newyorška senatorka Hillary Clinton je včeraj nadaljevala kampanjo v Zahodni Virginiji, kjer bodo demokrati v torek izbirali predsedniškega kandidata stranke, in trdila, da ne misli odnehati, čeprav jo je njen nasprotnik Barack Obama konec tedna prehitel tudi po številu tako imenovanih super delegatov.

Ankete v Zahodni Virginiji kažejo na gladko zmago Clintonove proti senatorju iz Illinoisa, vendar pa je že prepozno, saj je do 3. junija, ko bodo zadnje volitve v Montani in Južni Dakoti, skupaj z Zahodno Virginijo le še pet držav in Portoriko. Kandidata si bosta v Zahodni Virginiji z volitvami razdelila le 28 delegatskih glasov za konvencijo stranke konec avgusta v Denverju. Za zmago jih je potrebno zbrati 2025, Obama pa jih je doslej po štetju tiskovne agencije AP zbral skupaj 1864 proti 1679 za Clintonovo.

Do konca volitev si bosta kandidata razdelila le še 217 delegatov pridobljenih z volitvami in nekaj več kot 200 super delegatov, ki se še niso odločili. Na posameznih državnih konvencijah pa bodo demokrati v naslednjih tednih izbrali še okrog 40 super delegatov. Gre za strankarske veljake, ki se lahko odločijo po svoje in Obama je konec tedna prvič doslej od začetka kampanje prehitel Clintonovo tudi po teh super delegatih.

Clintonova je kampanjo začela s precejšnjo prednostjo

Clintonova je kampanjo začela s 106 super delegati prednosti, saj je veljala za skoraj zanesljivo zmagovalko, nakar se ji je "zgodil Obama", ki je začel navduševati demokrate in neodvisne volivce s svojim svežim pristopom do politike z iskanjem skupnih imenovalcev in preseganjem strankarskih delitev. Njena prednost je postopoma usihala do sobote, ko jo je Obama prehitel z 276 proti 271 super delegatov. Preostalih 200 in nekaj se jih še noče izreči iz uvidevnosti do nekdanje prve dame ZDA, nekaj pa jih resno skrbijo možnosti temnopoltega Obame za zmago 4. novembra proti kandidatu republikancev Johnu McCainu.

So ZDA pripravljene na temnopoltega predsednika?

Po obetavnem začetku kampanje je Clintonovi težko priznati poraz proti novincu iz Illinoisa in v četrtek je v pogovoru za časopis USA Today morda nehote jasno izrazila, kar je v ozadju njenega vztrajanja v tekmi. Tako kot veliko demokratov v ZDA in tudi tujih opazovalcev, ki si želijo izvolitve demokratskega predsednika, Clintonova meni, da ZDA še niso pripravljene na črnega predsednika in da bodo republikanci Obamo do novembra povsem uničili z negativno kampanjo.

V pogovoru za časopis je omenila raziskavo tiskovne agencije AP, ki pravi, da Obami pada podpora med ameriškim belim delavskim razredom in da večina belcev brez fakultete podpira njo. Česa takšnega si v politično korektnih ZDA ne upajo na glas izreči niti republikanci, Clintonovi pa demokrati za zdaj to odpuščajo, ker si želijo poenotenja stranke pred novembrom.

Pred demokrati je naloga poenotenja stranke

Razen za kampanjo Clintonove in demokrate, ki jo podpirajo, pa je demokratska kampanja že končana. Tudi nekdanji kandidat John Edwards je v nedeljo za televizijo CBS dejal, da bo Obama osvojil nominacijo in se bo stranka poenotila za njim. Edwards je sicer zavrnil izrecno podporo Obami, vendar pa je opozoril, da mora Clintonova paziti, da v nadaljevanju kampanje ne škoduje možnostim stranke za zmago v novembru. Kampanjo lahko torej nadaljuje, vendar brez preostrih napadov na Obamo.

Obamova kampanja je že zazrta v boj proti McCainu in je po vseh 50 zveznih državah sprožila akcijo za registracijo novih volivcev. Tudi podporniki McCaina so si vzeli na muho senatorja iz Illinoisa. Nekdanji demokrat senator Joseph Lieberman, ki sedaj podpira McCaina, je za televizijo CNN dejal, da Obama nima dovolj izkušenj in ga je strah, da bo ogrozil nacionalno varnost in zavezništva. Vodja senatne večine demokrat Harry Reid iz Nevade pa je na televiziji ABC dejal, da je McCain navaden "klon" predsednika Georgea Busha in nima prav glede iraške vojne, kakor tudi ne glede gospodarstva.

STA

Foto: Reuters