SVET

Veliko vlogo pri nastanku teh bolezni ima prav telesna nedejavnost, zato je geslo letošnjega svetovnega dne Telesna dejavnost za vse.

Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto po celem svetu zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti umre 1,9 milijona ljudi, od tega 600.000 v Evropi. Eno tretjino primerov raka bi bilo po ugotovitvah WHO mogoče preprečiti že samo z vzdrževanjem normalne telesne teže in z zmerno telesno dejavnostjo vse življenje.

Neprimerna prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti in kajenje povzročijo kar 80 odstotkov bolezni srca in ožilja, ki nastopijo prezgodaj, še ugotavlja WHO. Kot navajajo, je pri tistih, ki niso vsaj minimalno telesno dejavni, verjetnost za obolevnost za srčno-žilne bolezni za 50 odstotkov višja.

"Sodoben človek se premalo zaveda, kako pomembno je gibanje za njegovo telo"

"Če ne bomo naredili nič za preprečevanje vzrokov, se bodo smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni med leti 2005 in 2015 povečale za 17 odstotkov," opozarjajo ob letošnjem svetovnem dnevu.

"Sodoben človek se premalo zaveda, kako pomembno je gibanje za njegovo telo. To je ustvarjeno za gibanje in vsa kvaliteta posameznikovega življenja do starosti je odvisna tudi od tega, koliko bomo poskrbeli, da bo naše telo delovalo," je ob svetovnem dnevu gibanja poudarila predstojnica Centra za promocijo zdravja pri Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) Mojca Gabrijelčič Blenkuš.

Vsaj pol ure oziroma ura gibanja na dan

Otroci in mladostniki bi se morali gibati oz. se ukvarjati s športom vsaj 60 minut na dan, odrasli pa vsaj 30 minut, navajajo na IVZ. Telesna aktivnost naj bo redna, raznovrstna in prilagojena starosti: na primer hoja, tek, kolesarjenje po varnih kolesarskih poteh, različni individualni športi, različni skupinski športi ali igre z žogo.

"Naša kultura otroke ustavlja v gibanju, otroke namreč hvalimo, če so pridni, mirni"

Razpoložljivi podatki kažejo, da so Slovenci za zaščito svojega zdravja premalo telesno oz. gibalno dejavni, navajajo na IVZ. Premalo so telesno dejavni tudi otroci in mladostniki, saj že pri starosti 11 let interes do telesne aktivnosti med mladimi upada, še posebej med dekleti. Primerno športno aktivnih za zaščito pred boleznimi srca in ožilja je le tretjina odraslih prebivalcev Slovenije, s starostjo pa se ta delež še dodatno zmanjšuje, navajajo.

"Naša kultura otroke ustavlja v gibanju, otroke namreč hvalimo, če so pridni, mirni. Do vstopa v šolo jih popolnoma ustavimo, tam pa jih potem za več ur 'prilepimo' še na stol. In to v življenjskem obdobju, ko bi se morali najbolj gibati," ob tem opozarja Gabrijelčič Blenkuševa. Tudi to je eden izmed osnovnih razlogov, ki vplivajo na to, da so otroci bolj razdražljivi in težje vodljivi, kot bi bili, če bi imeli zadostno možnost gibanja, še meni strokovnjakinja.

V svetu se 80 odstotkov smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni pojavlja v državah, ki imajo nizek in srednje visok dohodek. V evropskih državah, pa tudi znotraj držav, obstajajo socialnoekonomske neenakosti v ravni telesne dejavnosti, ki se pomembno povezujejo s poklicem, izobrazbo, dohodkom, narodnostjo, spolom in krajem bivanja.

STA

Foto: Reuters