SVET

Prizadevajo pa si tudi, da bolni ali z drugimi težavami ne bi bili izključeni, je na današnji predstavitvi izkušenj tega mesta povedala predstavnica sklada Socialni Dunaj Christine Petioky.

Življenjska doba se daljša

Življenjska doba se daljša, kar pa pomeni, da se bo podaljševalo tudi obdobje aktivne vključenosti v družbo, je dejala. Mesto Dunaj je med cilje na področju socialnega varstva starejših vključilo krepitev samozavesti pri starejših, vendar tudi samokritičnosti in odgovornosti zase. Posameznik naj se samokritično oceni in jasno izrazi, kaj potrebuje. V mestu sledijo temu, da politika za starejše vključuje najrazličnejša področja in seže v vse pore življenja starejših od pomoči na domu do odstranjevanja arhitektonskih ovir. Starejši pa naj imajo tudi možnost soodločati pri reševanju problemov, ki jih zadevajo, je dejala Christine Petioky pred mednarodnim simpozijem, ki bo novembra na Dunaju.

www.sozialinfo.wien.at

Sklad Socialni Dunaj (Fonds Soziales Wien), ki deluje v okviru mesta Dunaj, svetuje posameznikom, ki potrebujejo pomoč, ima pa tudi določena sredstva, da skupaj z nevladnim sektorjem in nekaterimi drugimi institucijami nudi storitve, kot so pomoč na domu, nega, krajše bivanje v negovalnem domu ali mobilna terapija. V slednjo med drugim sodijo koncentracijski ali spominski trening in fizioterapija.

Po besedah gostje z Dunaja so organizirali tudi socialni telefon, ki posreduje informacije, nudi nujno pomoč in posreduje v kriznih situacijah. Oblikovali so tudi uporabniku prijazno podatkovno bazo Socialne informacije Dunaj na spletnem naslovu www.sozialinfo.wien.at, ki je v 15 jezikih, tudi v slovenščini. Internetna povezava je možna tudi z nekaterimi drugimi evropskimi mesti. "Če bo izražen interes, bo lahko tudi z Ljubljano," je dejala predstavnica dunajskega sklada.

Več manjših domov za starejše in manj večjih domov

V okviru reforme na področju socialnega varstva starejših so na Dunaju med cilji opredelili prizadevanja za več stacionarne ponudbe in njeno regionalizacijo, ki naj pomeni več manjših domov za starejše in manj večjih domov, modernizacijo centrov za starejše, razvijanje inovativnih rešitev, ustanavljanje bolj fleksibilnih ustanov in krepitev suverenosti uporabnikov, ki naj se svobodno odločajo za posamezne rešitve.

Christine Petioky se je dotaknila še novosti, ki jih v kratkem načrtuje Avstrija na področju socialnega varstva starejših. Tako bodo, kot je napovedala, povišali znesek dodatka za nego, uvedli oskrbo na domu 24 ur na dan in sprožili razpravo o novih virih financiranja na področju nege, da bi sredstva, namenjena dodatku za nego, zagotovili tudi iz naslova zavarovanj.

Tudi Ljubljana namenja posebno pozornost starejšim prebivalcem

Namestnica avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Erika Bernhardt je na novinarsko vprašanje glede seznanjenosti Mestne občine Ljubljana z izkušnjami z Dunaja dejala, da sicer ne ve, ali jih MOL pozna, poudarila pa je, da ima vsak sistem svoje značilnosti in posebnosti, tako da ga ni možno le prekopirati. Meni pa, da bi bila izmenjava izkušenj koristna za obe strani.

Toda tudi Ljubljana v okviru projekta Zdrava mesta namenja posebno pozornost starejšim prebivalcem, je ob tem pojasnila Marjeta Kuhar z oddelka za zdravje in socialno varstvo MOL. Gibanje Zdrava mesta pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije si prizadeva, da bi vsako mesto povečalo skrb za ohranjanje in krepitev zdravja, varovanje mestnega okolja in čim boljšo socialno vključenost. Ljubljana je pridobila certifikat četrte faze projektnega zdravega mesta. V četrti fazi, ki se zaključuje letos, je med glavnimi temami tudi zdravo staranje, je zapisano na spletni strani MOL.

STA

Foto: STA