SVET

Polovici svetovnega prebivalstva do leta 2080 grozi pomanjkanje čiste vode, krivca pa gre iskati v podnebnih spremembah, so v Kuala Lumpurju povedali strokovnjaki, ki so se zbrali na regionalni konferenci o vodi. Ob tem je najbolj na udaru Azija, še posebej Indija in Kitajska, kjer so v zadnjem času priče izredno hitri rasti prebivalstva.

Najbolj kritično je v Aziji

Medvladni panel Združenih narodov o podnebnih spremembah je ugotovil, da že do leta 2050 dve milijardi ljudi ne bosta imeli dostopa do zadostne količine čiste vode. Ta številka naj bi do leta 2080 narasla na 3,2 milijarde, je povedal član panela in profesor na univerzi v Singapurju Wong Poh Poh. Na začetku desetletja je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenila, da nima zadostnega dostopa do čiste vode 1,1 milijarda ljudi, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Pomanjkanje čiste vode - s tem je mišljena voda, ki jo uporabljamo za pitje, umivanje in kuhanje - je najbolj zaskrbljujoče v Aziji, ki je dom štirim milijardam ljudi. "V Aziji je razporejenost vodnih virov nesorazmerna in velika območja so pod velikim stresom glede vode. Podnebne spremembe bodo pomanjkanje še zaostrile," je Wong povedal na dvodnevnem kongresu, ki se ga udeležujejo vladni predstavniki, akademiki, poslovneži in drugi.

Zaskrbljujoče podnebne spremembe

Znanstveniki so pojasnili, da so podnebne spremembe prisotne v različnih oblikah - od povzročanja suš v nekaterih predelih do poplav in ciklonov v drugih. Medtem ko suše zmanjšujejo zalogo vode, poplave slabšajo njeno kakovost. Poleg tega vse višja morska gladina veča vsebnost soli v ustjih rek, ki številnim Azijcem predstavljajo vir njihove pitne vode.

Wong in ostali udeleženci konference so ob tem pozvali vlade, naj v okviru kratkoročnih rešitev sprejmejo Kjotski protokol za boj proti podnebnim spremembam in zaščitijo vodne vire. Sčasoma pa bi vlade morale zgraditi infrastrukturo za zaščito obalnih območij in sprejeti nove tehnologije za povečanje dostopnosti vode.

Zaslužek še vedno pomembnejši od okolja

Kjotski protokol, ki ureja izpuste topologrednih plinov, je leta 1997 podpisalo 183 držav, zaradi skrbi, da bi škodoval njihovemu gospodarstvu pa so ga zavrnile ZDA. Prav tako ga niso sprejele države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, saj naj bi omejeval njihov razvoj. Na mednarodni okoljski konferenci decembra prihodnje leto v Koebenhavnu naj bi se sicer svet dogovoril o novem okoljskem režimu, ki bo veljal po izteku Kjotskega protokola leta 2012.

STA

Foto: Reuters