Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
31. 3. 2008,
8.39

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Ponedeljek, 31. 3. 2008, 8.39

8 let, 3 mesece

Kdaj zares konec časopisov?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Utopične napovedi glede zatona tradicionalnih medijev so prisotne že od samega začetka komercialnega vzpona interneta.

Medtem, ko so trendi hiranja tradicionalnih medijev zelo očitno prisotni v oglaševanju, kjer internet vsako leto pridobiva na pomembnosti, pogostosti in primarnosti interneta kot informacijskega vira kažejo tudi sami uporabniki, ki se vse bolj zatekajo k internetu. To je vsekakor tudi posledica konvergence, ki tradicionalne medijske oblike preusmerja na omrežje vseh omrežij, te pa tam obveljajo pod dežniškim izrazom internet. Vseeno pa ne moremo zanikati - osebno prvi dvignem roko - da se za novice in druge informacije (predvsem instantnega značaja) vse redkeje zatekamo k tiskanim medijem. Tovrstno sliko prikazuje tudi nedavno objavljena raziskava podjetja WeMeda/Zogby, katere osrednje sporočilo je, da tradicionalni novičarski viri - televizija, časopisi in internet - predvsem starostni skupini uporabnikov do 30 let - izgubljajo pozornost in vlogo. Medtem, ko so mlajše starostne skupine, ki veljajo za t.i. "digitalne domorodce" odrasle z internetom in je tak trend seveda pričakovan, pa tudi splošen rezultat vseh respondentov kar malce presenetljiv. Kar 48 odstotkov - 8 odstotkov več kot v lanski raziskavi - vprašanih (ne glede na starostno skupino) je za primarni novičarski vir navedlo internet. Pri mlajših (starost 18-29) pa je odstotek, tistih ki pri novicah najprej sežejo po interentu že presegel polovico. Vse večja pomembnost interneta kot medija seveda raste na račun drugih medijev, ki postajajo vse manj pomembni. Tako je 29 odstotkov vprašanih za osrednji novičarski vir opredelilo televizijo, 11 odstotkov radio in le 10 odstotkov časopise. Prav šokantno pa je, da se le 7 odstotkov mlajših (18-29) za novice najprej obrne k časopisom. Internet pa si skozi leta ni izboril zgolj prve pozicije med novičarskimi mediji, temveč je, sodeč po rezultatih raziskave, pridobil na kredibilnosti in pomembnosti. Kar 86 odstotkov uporabnikov v ZDA goji prepričanje, da je internet najpomembnejši novičarski vir, medtem ko je "pomembnostna" podpora tradicionalnim medijem vse opaznejše nižja. Ne glede na to izraženo zaupanje internetu, pa znotraj tega očitno osrednjo vlogo igrajo znane, uveljavljene in prepoznavne medijske institucije, saj so uporabniško generirane novice v obliki blogov zelo pomemben vir zgolj 38 odstotkom vprašanih. Deprofesionalizacija novinarstva ima torej še nekaj maneverskega prostora in časa, medtem ko ne glede na oblike znotraj internetnega sporočanja večina uporabnikov meni, da je internet izjemno pozitivno vplival na novinarstvo. Vseeno se uporabniki še niso povsem pripravljeni odreči tradiciji, saj menijo, da so za razvoj novinarske panoge pomembni tako tradicionalni kot novodobni mediji. Kar priznajmo si, ni nadomestka za Nedelo ob umirjeni nedeljski kavi.Vir:Techcrunch, WeMedia/Zogby

Ne spreglejte