Najbolje povezani

Dobro orodje samo po sebi ni vredno nič, če ga ne znamo uporabiti na smiselen in koristen način. Tako kot to velja za kladivo, skalpel ali samokolnico, velja tudi za kompleksnejša orodja, kot je internet oziroma širokopasovni internetni dostop. Glede na to, koliko nezaželene elektronske pošte se vsakodnevno nabere v naših e-nabiralnikih, gre soditi, da elektronska pošta ne sodi več v kontekst »pametne« uporabe. Medtem ko smo si uporabniki pri elektronski pošti po svetu bržkone precej podobni, so sicer pri širini, načinu in namenu uporabe interneta med državami precejšnje razlike. Prav te tvorijo jedro primerjalne raziskave Connectivity Scorecard, katere avtor je Leonard Wavermand iz ugledne ustanove London Business School. Ključna ugotovitev zadnje je, da so ZDA po smelosti in učinkovitosti uporabe interneta v vodstvu celo pred državami, ki imajo najvišje stopnje penetracije širokopasovnega dostopa do interneta.

Raziskavo je podprlo podjetje Nokia Siemens, njen cilj pa je bil izmeriti, kako »uporabno povezane« so posamezne države, ne le kako razvita je njihova komunikacijska infrastruktura. Avtor raziskave namreč meni, le »pametna« uporaba interneta prispeva k temu, da povezljivost vodi k produktivnosti in posledično ekonomski rasti. Prav zaradi drugačnega raziskovalnega problema, je vrstni red držav na »Connectivity Scorecard«-u precej različen od tega, če bi te rangirali po zgolj fizični povezljivosti. Koreja, ki je pravi sinonim za internetni uspeh, se na primer znajde šele na desetem mestu, saj se na uporabnostni lestvici – posebej zaradi slabe poslovne izkoriščenosti interneta – znajde bistveno nižje kot na tehnološki. Po drugi strani ZDA, ki po širokopasovni penetraciji še zdaleč niso v svetovnem vrhu, predvsem zaradi vsestranskega globljega izkoristka interneta zavzamejo prvo mesto. Švedska, ki slovi po praktično 100-odstotni širkopasovni pokritosti je druga, sledi Japonska. Ne glede na razlike med državami je pri vseh prisotno še precej prostora za rast, saj so ZDA od največ možnih 10 točk na lestvici zbrali le 6,97. Pregled posameznih področij uporabe je še bolj presenetljiv, saj so pri storitvah kot je npr. mobilno bančništvo, bolj kot ZDA ali Kanada razvite nekatere afriške države. Raziskava razkriva še, da bodo dobrobiti povečane »pametne« uporabe za ekonomije posameznih držav gromozanske (v pozitivnem smislu seveda), zato so različne državne strategije na tem področju še kako potrebne.