Revolucija za 150 milijonov dolarjev

Napravica je že takrat doživela evforičen sprejem tako pri zagrizenih Applovih oboževalcih kot tudi splošni uporabniški javnosti. Applu je uspelo ustvariti eno napravico, ki opravlja vse ključne funkcije, ki jih od mobilca pričakujemo, hkrati pa je vanj inkorporiral še iPoda in svoj sloviti uporabniški vmesnik. Sam izdelek, ki bo po nekaterih govoricah kmalu dobil naslednika pa ni revolucionaren samo za uporabnike, temveč za celotno mobilno industrijo, saj je redefiniral odnose med ključnimi igralci - proizvajalci naprav in mobilnimi operaterji. V kolikor je doslej veljal preprost poslovni model, po katerem so mobilni operaterji svoja omrežja obravnavali kot dragoceno premoženje oziroma vir, medtem pa so na vsak dan številčnejše in bolj raznolike mobilnike gledali zgolj kot na nevredno komoditeto, ki omogoča uporabo omenjenih omrežij. Strategija je dolgo časa delovala uspešno in seveda v prid mobilnim operaterjem - ti so diktirali razvoj naprav, ter te kasneje po subvencioniranih cenah ponujali na trgu v zameno za sklepanje dolgih in (na prvi pogled gotovo ne) dragih naročnin. Ideja za Applov mobilnik se je Jobsu porodila že zgodaj, kmalu po predstavitvi iPoda, ko mu je postalo jasno, da dolgoročno prevlado v svetu MP3 predvajalnikov jamči integrirana napravica, ki ponuja poleg tega še mobilnik in še kaj. Medtem, ko je prvi poizkus - Motorolin in Applov mobilnik ROKR - doživel resnični polom, pa za iPhone velja ravno nasprotno. Jobs je s tvegano a samozavestno poslovno potezo redefiniral odnose v mobilni industriji. Z AT&T-jem je definiral odnos skoraj dve leti pred izidom iPhona, ko je bil ta še v začetni razvojni fazi. Vanj pa je očitno imel toliko vere, da je AT&T-jevce prepričal v nekaj dotlej nezaslišanega. Skozi petletno ekskluzivno pogodbo med Applom in AT&T slednjemu pripada okoli 10 odstotkov od prodaje aparatov in pa drobiž od prodanih vsebin preko iTunes. Po drugi strani pa je Jobs v zameno izvedel nemogoče : AT&T je moral vložiti milijone in razviti storitev in omrežje za Visual Voice Mail; AT&T je moral vzpostaviti težaven in mukotrpen proces aktivacije in prijave; AT&T je pristal na to, da Apple dobi od vsake mesečne naročnine vezane na iPhone okoli 10 dolarjev - cca. 240 dolarjev v dveh letih. Jobsu je uspelo neverjetno - iz mobilneg velikana je iztisnil vrhunski posel ter hkrati obdržal ves nadzor nad razvojem, oblikovno zasnovo in trženjem iPhona. AT&T je uspešno prepričal, da bo prava naprava poskrbela za to, da bodo uporabniki pogosteje uporabljali storitve podatkovnega prenosa, ki pomenijo prave marže, hkrati pa je z različnimi povezljivostnimi zmogljivostmi poskrbel za nemoteno prodajo vsebin preko iTunes neposredno na mobilnike. Razvoj iPhona pa je seveda pomenil svojo ceno. Nakup drage opreme za preizkušanje omrežnega delovanja in vplivov sevanja na uporabnike, ločevanje razvojnih ekip, tako da nihče ni imel v rokah "celotne slike", potovanje pod imeni tretjih firm v izogib sumu in tako naprej. Potreben je bil tudi razvoj novega, odpornejšega zaslona ter nenazadnje posebne različice operacijskega sistema. Po ocenah nekaterih vpletenih je tako razvoj iPhona stal kar 150 milijonov dolarjev. Veliko za revolucijo ? Ne tako, če pomislimo, da je bilo prodanih že skoraj 5 milijonov aparatov, pri katerem Apple na vsakem zasluži okroglih 80 USD (brez dela od AT&T, seveda).