Ikeina zgodba o uspehu: Skladišča je spremenila v zabaviščni park z nakupovalnim vozičkom

Ikeina podružnica v predmestju Zagreba, od Ljubljane je oddaljena 161 kilometrov, bo zaposlovala 349 ljudi in je z 38 tisoč kvadratnimi metri površine največja Ikeina trgovina v regiji. Slovenci z njo dobivamo četrto Ikeo v neposredni bližini, do nje pa bomo iz Ljubljane prevozili 161 kilometrov. Prestolnici tako najbližje ostaja Ikea v Celovcu, ki je od Ljubljane oddaljena 90 kilometrov vožnje.

Po več kot 100 milijonov evrov vredni investiciji v zagrebško trgovino želi Ikea v prihodnosti odpreti še dva nakupovalna centra na Hrvaškem – v Splitu in v Reki. Slovenci na svojo Ikeo še čakamo, Ikea se namreč dogovarja za nakup zemljišča v ljubljanskem BTC.

Ikea letno ustvari 30 milijard evrov prihodkov

Ikeo je leta 1943 pri le 17 letih ustanovil Ingvar Kamprad. Leta 1958 je v Stockholmu odprl prvo trgovino s pohištvom. Sedem desetletij pozneje podjetje letno ustvari skoraj 30 milijard evrov prihodkov, v 44 državah pa ima 359 poslovalnic. Med njimi bo najnovejša prav zagrebška.

Blagovna znamka Ikea je ocenjena na 9 milijard evrov, kar jo postavlja ob bok blagovnih znamk Applu, McDonad'su, Coca-Coli, Disneyu, Toyoti in American Expressu, najbolj prepoznavnim in dobičkonosnim blagovnim znamkam na svetu.

Aljoša Bagola: Ikea zna ustvarjati doživetja

"Vsaka uspešna moderna blagovna znamka mora poleg izdelkov z dodano vrednostjo, kar je v Ikeinem primeru cenovno dostopno, preprosto sestavljivo in lepo pohištvo, znati ustvarjati še doživetja za svoje uporabnike," meni Aljoša Bagola, kreativni direktor oglaševalske agencije Pristop.

"Ikei je uspelo standardizirana betonska skladišča spremeniti v centre za doživetje. S svojim zapovedanim krožnim tokom je kot zabaviščni park z nakupovalnim vozičkom, kjer je seveda vsak detajl ponudbe skrajno premišljeno, in tudi globalno standardizirano, postavljen. Uniformirana doživetja očitno še vedno učinkujejo."

Ikeino oglaševanje je humorno, a s posluhom za uporabnika

Čeprav so poceni, tega pri Ikei ni čutiti na nobenem koraku, nadaljuje Bagola. Ikea ima tradicijo prepoznavnega oglaševanja, ki temelji na izrazitem humorju in hkrati na razumevanju življenjskih stilov potrošnikov in njihovih pričakovanj.

Ikea je šla pri tem še korak dalje in je, pravi Bagola, nalogo sporočanja nizkih cen prepustila svojemu znamenitemu katalogu. Tega so z domiselnim oglaševanjem nato povzdignili v skoraj zbirateljsko dragocenost."

Zakaj Ikea da, Jelovica pa ne? Kje se slovenskim pohištvenim blagovnim znamkam zatakne? Zakaj je Ikei uspelo, našim pohištvenim podjetjem pa ne? "Kompleksno vodenje brez idej, osredotočanje na reprodukcijo ustaljenih načinov proizvodnje, trajno izogibanje spremembam in kreativnemu razmišljanju je pretežni del slovenske proizvodne industrije spravilo na kolena," razloge za to, da se slovenskim izdelovalcem pohištva ni uspelo prebiti v svet, išče Bagola.

"V Sloveniji je pa edini kreativno - distribucijski presežek gospodarstva bil ta, kako čim več denarja iz podjetij spraviti v privatne žepe."

"Stanovanja si postajajo na las podobna" Arhitekta Petra Peterka (bivam.si) med ključne prednosti Ikee v primerjavi z drugimi proizvajalci pohištva ob razmeroma dobrem in všečnem oblikovanju za dostopno ceno izpostavlja še preprost sistem nakupovanja v slogu nariši – nakupi – odpelji – sestavi sam ter to, da so odlični na spletu in v digitalnem svetu. "Ljudje komaj čakajo kataloge."

Ikea sprožila fenomen opremljanja domov v lastni režiji, ta pa vpliva tudi na to, da si "stanovanja postajajo na las podobna, kar še posebej velja za stanovanja mladih".

"Ker je proces opremljanja tako enostaven, je pogosto tudi nepremišljen," meni arhitektka in opozarja na to, da pri tem pozabljamo na "dolgoročne rešitve in oblikovalske kose pohištva, ki bi preživeli več generacij."