Gospod s črno kitaro in črnim klobukom je obiskovalce Ljubljanskega festivala popeljal na melodično pot od Ljubljane prek Prekmurja pa vse do Balkana.
Z včerajšnjim koncertom je Kreslin obeležil 21 let sodelovanja na Ljubljanskem festivalu in 21 let sodelovanja z Beltinško bando. Roka je roki natočila tudi tokrat in v polnih Križankah se je začel bratski ples. V družbi Beltinške bande, Malih bogov in Balkan Boysov je svojemu zvestemu občinstvu v dveh urah in pol glasbe dokazal, da je še vedno v odlični formi. Koncert je začel udarno in vedro ter odlično energijo in vzdušje držal vse do konca.
Pod zvezdno nebo
Včeraj so se vrnile ljubezni, zaskelel je spomin in spet zadišal jasmin kot v pesmi Nocoj igramo za vas. Kreslin je včeraj očitno igral za svoje občinstvo. Z značilno avtorsko interpretacijo je obudil staro in to poustvaril na novo. Novost pri njem pa ni ponovitev, saj poslušalcu vsakokrat ponuja svojstveno doživetje trenutka. Umetnostne trenutke ustvarja z realnim odnosom do življenja in spoštovanjem do glasbe. V nekaterih primerih etnografsko, drugič avantgardno, tolažilno, utopično in sramežljivo. A vedno z zavedanjem, kako pomembni sta tradicija in prehojena pot dediščine do danes.
Na odru festivala so se mu včeraj poleg legendarne Beltinške bande in Malih bogov pridružili tudi odlični mladi glasbeniki Balkan Boys. Vlado Kreslin je z njimi odpel dve skladbi. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo pesem Namesto koga roža cveti v preobleki šestosminskega balkanskega ritma. Kreslinova panonska duša se je ob Balkan Boysih, ki veliko obetajo, raztegnila daleč do sredine Balkana.
Besedila za vsak čas
V njegovi melodični melanholiji lahko poslušalec prepozna družbenokritične, politične, gospodarske, ne le etnografske, ljubezenske in družbene teme. Kreslinovo delo ni lepotilni element družbe v vlogi nepremišljenega anarhizma, nihilizma, moralizma, skepticizma ali afekta. Ne glede na interpretacijo besedil se mnogi na njegove koncerte vračajo s spomini. Starejši ob njegovi glasbi obujajo stare, mladi pa ob kitari in njegovem glasu ustvarjajo nove. Njegova glasba je brezčasna zaradi ljudi, ki pojejo, poslušajo in mislijo. V občinstvu, ki se nenehno pomlajuje, je Kreslinov čar oziroma od tod verjetno energija in zagon, ki smo ju bili včeraj deležni z odra.
Ljudski, a sodoben
Kreslinov uspeh je tudi v tem, da je v ustvarjanju umetniški in hkrati ljudski. S svojim pristnim delom ustvarja svojevrstno vez med sedanjostjo in preteklostjo, trendom in tradicijo, povezuje prekmursko tradicijo z zaledjem države. Najbolj prekmurski pa je v trenutku, ko se oglasijo strune cimbal, glas Beltinške bande in njegovih staršev. Z njimi vsakokrat na novo interpretira tradicionalno izročilo prednikov čez Muro. Odmaknjenost prekmurskega ozemlja je tudi tokrat iskreno približal vsakemu v prestolnici, tudi tistim, ki so včeraj ostali za zidovi Križank.
1
