TRENDI

Program, ki se bo ob 20.30 pričel v Lovski koči na Kožleku pri Divači, bo obsegal tudi predstavitev publikacije z naslovom Poklon Poldetu Bibiču.

Spomin na filmsko ustvarjanje

V monografiji se igralec spominja svojega filmskega ustvarjanja, besedili pa sta prispevala še Jože Dolmark in Lili Jana Nedič. Publikacija vsebuje tudi popolno filmografijo Bibičevih filmskih in televizijskih vlog.

SNG Drama, kjer je Polde Bibič začel svojo igralsko pot.

Bibiču se bodo na prireditvi poklonili humorist Marjan Šarec, župan občine Divača Matija Potokar, tenorist Denis Premrl ob klavirski spremljavi Metke Zgaga in plesno društvo Srebrna. Po projekciji filma Moj ata, socialistični kulak, v katerem se je Bibič za vselej priljubil slovenskemu občinstvu, bo pol ure pred polnočjo nastopil še kvartet Allegretto.

Svojo igralsko pot začel leta 1957

Igralec, pedagog in publicist Polde Bibič se je rodil 3. februarja 1933 v Mariboru. Leta 1961 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Svojo igralsko pot je začel leta 1957 na odru osrednjega slovenskega gledališča, v ljubljanski Drami, ki ji ostaja zvest tudi po formalni upokojitvi leta 1995.

Škrateljnova domačija, kjer naj bi uredili muzej slovenskih filmskih igralcev.

Bibičev igralski opus obsega več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, nad 200 radijskih iger, nastopil je v 36 filmih, 43 TV-dramah, 23 TV-serijah in treh kratkih študentskih filmih. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan (1985), Župančičevo nagrado (1974), srebrni znak svobode Republike Slovenije (1996), Sterijevo nagrado v Novem Sadu (1984)).

Debutiral v vojni drami Trenutki odločitve

Bibič je debutiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Matjaža Klopčiča - Na papirnatih avionih (1967), Cvetje v jeseni (1973), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Dediščina (1984), Moj ata, socialistični kulak (1987), v filmu Jožeta Babiča Poslednja postaja (1971) ter filmu Let mrtve ptice (1973) Živojina Pavlovića.

Stalna razstava, posvečena igralki Iti Rina v Škrateljnovi hiši v Divači.

Prireditev bo letos potekala na Kožleku pri Divači

Zaradi prenove Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev bo prireditev letos izjemoma potekala v Lovski koči na Kožleku pri Divači, so sporočili iz Slovenske kinoteke.

Ita Rina - prva slovenska zvezdnica

Ita Rina, rojena 7. julija 1907 v Škrateljnovi hiši v Divači, je bila prva Slovenka, ki se ji je uspelo prebiti v evropski filmski vrh in za kratek čas zasijati kot zvezdnica. Trajno mesto v zgodovini filmske umetnosti si je zagotovila z vlogo v prvem mednarodno uspešnem češkem filmu Erotikon (1929) in prvem češkem zvočnem filmu Obešenjakova Tončka (1930).

STA

Foto: STA, BOBO