Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
21. 10. 2010,
8.58

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Četrtek, 21. 10. 2010, 8.58

8 let

DMP: Kakšna nadgradnja!

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Skupina Društvo mrtvih pesnikov se je na jubilejnem koncertu predstavila v povsem novi izdaji in čisto drugačni zvočni podobi, ki je navdušila dobesedno izbrano občinstvo.

Dogajanje kakšne tri četrt ure pred jubilejnim koncertom skupine Društvo mrtvih pesnikov, ki je praznovala dvajseto obletnico delovanja, ni bilo nič kaj obetavno. Tistih nekaj najbolj zagrizenih oboževalk in oboževalcev se je hitro izgubilo v super moderno urejenem objektu Kino Šiška, ki nekako nima tiste pristnosti koncertnega prostora in bolj kot ne deluje kot nekakšna elitna galerija, v kateri se dogajajo tudi koncerti. Deset minut pred koncertom se vzdušje ni kaj dosti spremenilo. V dvorani je bilo okoli 500 obiskovalcev, koncert pa je bil "razprodan". Organizator koncerta je namreč omejil število obiskovalcev in tako je tretjina dvorane ostala prazne.

Društvo mrtvih pesnikov so v skladu z naslovom svojega aktualnega best of remake albuma Krog v dvorano postavili okrogel oder. Občinstvo pa je šele čez čas odkrilo, da lahko svoje ljubljence gleda tudi s kakšnega drugega zornega kota kot le s sredine dvorane. Stvari so se postavile na pravo mesto takoj, ko je iz odličnega ozvočenja zadonel bombastični instrumentalni uvod, na koncu katerega je nekaj uvodnih besed podala Mojca Mavec.

Nato so na oder prišli člani skupine in začeli s koncertom, kakršnega verjetno ni pričakovalo pav veliko navzočih. Društvo mrtvih pesnikov so zasloveli kot dokaj klasična in radijskim postajam prijazna pop rock skupina, ki je imela precej nenavadna, za pop zahtevna in poetična besedila. V Šiški pa so se prelevili v fascinanten in bistveno bolj rockovsko usmerjen bend, ki mu niso tuji niti zelo moderni indie vplivi, niti briljantni retro posegi in zelo samosvoja poigravanja z sintesizerji, a slednje ne na način, kot to počenejo današnji techno oziroma elektronski izvajalci. V tovrstna in zanje povsem nova zvočna okolja so zavili večino svojih uspešnic in treba je priznati, da več kot le uspešno. Edina izjema je morda Rabm 2, ki je z ostrim kitarskim indie grooveom izgubila tisti himnični in zapeljiv EMF/Chumbawamba refren.

Sicer pa se je skupina sprehajala po presenetljivo raznolikih zvočnih okoljih – od super modernega, energičnega kitarskega indie rocka, ki je prevladoval, kozmičnega dance roka, povsem akustičnega izleta in power popa do čistega in proti koncu še nadgrajenega jarreovsekga izleta v skladbi Vse reke tečejo, ki so jo odigrali praktično samo s sekvencerjem in sintetizatorji. Uspešnice, kot so Me že ma da bi te, Kisik, Naftalin, Ti si vse, Otrok, Komu zvoni, Trampolin, Monsun in številne druge so v novi preobleki dobile tisto bolj svetovljansko razsežnost, a hkrati tudi neko brezčasnost, ki kaže ne samo na to, da so Društvo mrtvih pesnikov postali zreli, ampak predvsem na to, da so postali zares vrhunski bend.

Nova zvočna podoba skupine in tudi sam nastop pa nista temeljila več izključno na moči in prepoznavnosti samih skladb. V novih izvedbah je veliko več prostora za "resnejše muziciranje" in veliko solističnih vložkov, s katerimi je blestel predvsem kitarist Peter Dekleva, ki je v glasbo skupine vnesel ostrejšo in tudi tisto bolj alternativno noto. Tudi frontman, zaščitni znak, pevec, kitarist in klaviaturist Alan Vitezič zdaj deluje bistveno bolj osredotočeno in nekako bolj sproščeno. Na koncertu je blestela tudi ritem sekcija. Basist Tomaž Koncilija, ki je nekajkrat prevzel tudi solo vokal, in bobnar Marko Zajc sta prav tako kot Dekleva prispevala atraktivne spremljevalne vokale. Še posebej je bilo navdušujoče triglasno spremljevalno petje. Ključno vlogo pa je prispeval tudi odlični gostujoči klaviaturist Boštjan Artiček, ki se je naučil 25 skladb v dveh tednih.

Zares izvrsten koncert je popestrilo še nekaj gostov. Maja Martina Merljak je odpela del Rabm 2, Jadranka Juras je blestela v pesmi Komu zvoni, bobnar skupine Dan D Dušan Obradinovič – Obra je skupaj z Zajcem "odkotalil" novo skladbo Kaviar. Nekdanji kitarist skupine Jernej Zoran je "odprašil" skladbo Kje?, soustanovitelj in nekdanji idejni vodja skupine Borut Tiran je občinstvo povedel v trše vode klasičnega kitarskega rocka s skladbo Ustavil bi svet, klasični skladatelj in violinski virtuoz Marijan Dović pa je blestel v akustični izvedbi skladbe Otrok. Vsi gostje pa so se na oder vrnili ob siloviti izvedbi uspešnice Čutm te, s katero je skupina Društvo mrtvih pesnikov tudi zaključila koncert.

Ne spreglejte