FSF naj postane slovenska različica oskarjev

Vodstvo festivala so letos na centru zaupali zunanji sodelavki Mariji Marđonović, ki si želi FSF razvijati v nove smeri in iz njega narediti slovensko različico podelitve oskarjev. Marđonovićeva od leta 2008 vodi podjetje The Events, ki organizira raznovrstne dogodke. Na področju filma se je prvič izkazala z idejno zasnovo in organizacijo odprtja multikina Kolosej Ušče v Beogradu leta 2009. Lani je kot vodja sodelovala pri organizaciji 13. FSF, kjer je bila odgovorna za celoten potek festivala, od njegove idejne zasnove, sestave ekipe, koordinacije strokovne žirije do same zaključne prireditve. Letos se bo prvič preizkusila kot direktorica FSF, prihodnje leto pa bo bdela tudi nad jubilejno 15. izdajo. Letos ste prevzeli vodstvo 14. FSF. Kakšna je vaša vizija razvoja festivala? Slovenski film bi lahko igral večjo vlogo na slovenskem trgu. Tako tudi FSF širša javnost praviloma ne zazna. Moj cilj je, da v prihodnjih dveh letih festival predstavimo širšemu krogu slovenskih ljubiteljev filma, ne le filmskim poznavalcem, in da iz njega naredimo slovensko različico podelitve oskarjev. Nagrade, ki se podeljujejo v sklopu festivala, so prestižne in to sporočilo bi rada prenesla. Vsi se moramo bolj zavedati, da je to edini festival slovenskega filma. Slovenci smo kljub vsemu željni slovenskih celovečernih filmov, a jih nimamo dovolj. Morda tudi zato, ker sama stroka ne ceni dovolj svojega dela. Festival si želimo razvijati v nove smeri, kjer bodo svoje navdušenje in ustvarjalnost pokazali vsi, tudi mlajše generacije. Prav tako sem prepričana, da vsi hrepenimo po večji mednarodni prepoznavnosti tega festivala.

Kljub vsemu pa je na programu FSF v zadnjih letih okrog 50 filmov različnih dolžin, žirija pa lahko podeli do 21 nagrad vesna. Menite, da bi kakovost festivala zrasla, če bi bil izbor filmov ožji, z večjim poudarkom na kakovosti izdelkov, nagrad pa bi bilo manj?

Vsako leto na razpis za festival prispe več filmov. Letos smo prejeli rekordno število prijav, 130. Do sedaj je bilo največkrat na festivalu prikazanih od 40 do 50 filmov, letos pa jih bo kar 67. Zagotovo bi bilo dobro, da se opravi še strožjo selekcijo, zaradi česar bi bile posledično tudi nagrade bolj prestižne. Ker pa želimo slovenski javnosti vseeno prikazati čim več del, včasih za strožjo selekcijo zmanjka časa in trdne volje. Za naprej je bistveno, da se začne organizacija festivala prej, recimo že maja. A glede na pogoste spremembe v vodstvu nekdanjega filmskega sklada in sedanje javne agencije Slovenski filmski center (SFC) je bilo to težko. Pogodbo za vodenje festivala sem podpisala za dve leti, decembra 2012 jo lahko uradno podaljšamo in če bo vse v redu, lahko prihodnje leto začnemo delati na pripravi festivala pravočasno. Samo na ta način bi bilo dovolj časa za to, da se razpis za prijavo filmov na festival objavi prej, da se prej sestavi festivalski program, na podlagi drugačne selekcije kot smo je vajeni, in da se morebiti oblikuje vzporedne programe. Letos smo razpis zaključili 17. avgusta, še na začetku septembra pa smo sprejemali dopolnjene vloge.

Letošnji festival bo prvi, ki bo organiziran pod okriljem SFC. Glede na to, da je direktor SFC Jožko Rutar omenil, da je treba presekati z zgodovino filmskega sklada in da bo center, ki je javna agencija, deloval drugače - bolj evropsko in kot center združevanja, me zanima, če bo prišlo do kakšnih sprememb tudi glede organizacije FSF?

Menim, da moramo pri organizaciji festivala s SFC sodelovati in temu je naklonjen tudi Rutar. Njegova vizija vodenja SFC, ki naj bi postal prostor združevanja in ne zgolj prostor, kamor filmarji potrkajo, ko potrebujejo denar, mi je prav tako blizu. Predvidevam, da bo Rutar s tem povečal ugled samega centra in posledično tudi ugled FSF in slovenskega filma nasploh. Preskok v primerjavi z lanskim letom, ko je FSF vodil tedanji direktor filmskega sklada Igor Kadunc, je v tem, da sem lani pri festivalu sodelovala kot vodja, letos pa kot direktorica. Kot vsak festival tudi FSF potrebuje kontinuiteto. Kot sem omenila, sem mandat za direktorico FSF dobila za dobo dveh let, Rutar pa je bil na čelo filmskega centra imenovan za pet let. Super je, da že prvi skupni festival izvedemo tako, da sodelujemo, se spoštujemo in upoštevamo drug drugega. Verjamem, da bo tudi v prihodnje tako.

Kolikšen finančni zalogaj predstavlja organizacija FSF? Koliko od tega denarja zagotovi SFC?

Celotni strošek letošnje organizacije FSF bo okoli 160.000 evrov. Od tega bo SFC namenil 120.000 evrov, kar je skoraj za tretjino manj denarja, kot ga je lani namenil filmski sklad. Preostali znesek bomo pridobili iz sponzorskih sredstev.

Gorazd Trušnovec torej že drugo leto ostaja programski direktor festivala. V festivalski program je vključil rekordnih 67 filmov. Koliko celovečercev bo moč videti v tekmovalnem programu?

V tekmovalni program festivala je programski selektor uvrstil deset celovečercev. Festival bo odprl film Izlet Nejca Gazvode, poleg omenjenega pa bodo prikazani še filmi Kruha in iger Klemna Dvornika, Stanje šoka Andreja Košaka, Lahko noč, gospodična Metoda Pevca, Prepisani Klemna Dvornika, Arheo Jana Cvitkoviča in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine Mirana Zupaniča. V tekmovalnem programu bodo prikazani še celovečerni igrano-dokumentarni film Sfinga, alpinistična pustolovščina Saše Kolariča in Vojka Anzeljca, Pevčev celovečerni dokumentarec Aleksandrinke in koprodukcija Deviški ples smrti Endreja Hulesa, v katerem nastopa Boris Cavazza.

Kdo bo sestavljal festivalsko žirijo?

V letošnji žiriji bo šest strokovnjakov s področja filma, ki so si v svojih pogledih zelo različni. Gre za igralca in režiserja Matjaža Javšnika, publicista Vladana Petkovića, mlado režiserko Dafne Jemeršič, režiserja Saša Podgorška in igralko Laro Jankovič.

Glede na to, da FSF ponuja letni pregled slovenske kinematografije, me zanima, koliko tujih gostov in producentov ste povabili na letošnjo izdajo?

Tujim gostom smo razposlali 50 vabil, kar nekaj jih je izrazilo zanimanje za udeležbo na FSF že na nedavnem filmskem festivalu v Sarajevu, ki smo se ga udeležili. Prepričana sem, da se bo letošnje izdaje udeležilo vsaj 15 tujih gostov, ki bodo prišli tudi iz pomembnih filmskih festivalov, kot sta na primer berlinski in cannski.

Kako boste v Portorož privabili čim večje število ljubiteljev slovenskega filma?

Z izbranim hotelom imamo pogodbo, da bodo vsi obiskovalci in gostje festivala lahko pri njih prenočili po posebnih, zelo ugodnih cenah. Lani so bili iz Ljubljane v Portorož organizirani avtobusni prevozi, ki pa se niso izkazali za uspešne. Zabeležili smo štiri ali pet potnikov na avtobus. Zato bomo letos ubrali nekoliko drugačno taktiko. Na spletni strani bomo objavili, naj se prijavi kdorkoli bi bil zainteresiran za prevoz na FSF v Portorož. Na razpolago bomo imeli sponzorske avtomobile, s katerimi bo voznik interesente, če jih bo tako malo kot lani, z osebnim avtomobilom pripeljal na festival. Če pa bo prijavljenih več, kar srčno upam, bomo tako kot lani najeli avtobuse.