Gabrijel: Trenutno pišem knjigo

Zakaj si se odločil za prijavo v resničnostni šov Paradise Hotel? Nisem se prijavil, ampak so me našli skavti, ko sem delal v Portorožu v lokalu. Očitno sem se jim zdel simpatičen, saj so me našli na mojem delovnem mestu. Kar dolgo so me prepričevali, če bi se prijavil, saj nisem človek, ki bi verjel v te stvari. Še nobenega resničnostnega šova nisem gledal, kaj šele, da bi se prijavil. Potem sem vseeno dal svoje podatke in jim povedal, da bom videl, kakšne volje bom, ko me bodo kontaktirali. Kar nekajkrat sem se izognil avdiciji v Ljubljani, potem pa so prišli na Obalo. Po prvi anketi me je začelo malo zanimati, ker so bili ljudje zanimivi, a pred odhodom nisem pogledal niti enega tujega dela tega resničnostnega šova, saj bi si najverjetneje premislil.

Z Anastazijo sta izgubila, ker se je več tekmovalcev postavilo za Denija in Sarč. Si bil presenečen nad njihovo odločitvijo? Ne, v bistvu ne, bolj sem bil presenečen, da sem sploh prišel do polfinala. Nisem pričakoval, da bom tako dolgo notri, saj nisem človek za takšne stvari. Prepričan sem bil, da bom napozneje po enem mesecu, če ne drugače, sam šel ven. In takrat sem imel res krizo, skoraj sem zapustil hotel, a sem se nekako postavil na noge. Ker sem prilagodljiv človek in marsikaj pogoltnem, tudi če me kdo prizadene, nisem maščevalen, tako da sem iz tega stališča vedel, da je možno, da sem dolgo notri. Pa tudi ni mi težko delati z dekleti.

Gledalci nismo ravno opazili, da si imel krizo. Kaj se je dogajalo? Nisem človek, ki bi lahko tako dolgo preživel z enimi in istimi ljudmi. Naporno mi je, če se moraš 24 ur na dan ukvarjati z nekom, raje se umaknem v kakšen kot, kjer očistim svojo glavo in grem naprej čistih misli. Tega ni bilo in mi je udarilo ven.

V šovu si bil med bolj tihimi, mirnimi, si takšen tudi v zasebnem življenju? Ne, nisem takšen. Morda sem pri površinskih pogovorih, ko nekoga šele spoznam, bolj zadržan, a ko me ljudje spoznajo, vidijo, da sem odprt in se rad družim in zabavam. Kot sem že rekel, rad pa imam tudi čas zase, takrat se umaknem.

Vsi so bili prepričani, celo tvoji sostanovalci, da si bil zaljubljen v Anastazijo. Kako bi odgovoril? Daleč od tega, da bi bil vanjo zaljubljen. Že v šovu sem ji verjetno vsak drugi dan rekel, da ona ni moj tip človeka, da zunaj najverjetneje z njo ne bi funkcioniral, čeprav je simpatična. Težko z enim človekom nekaj gradiš in delaš, če ti ne ustreza, tako da sem moral narediti premik v sebi, saj sem vedel, da lahko z njo daleč pridem. Če bi taval od ene do druge punce, bi verjetno hitro izpadel, ker nisem toliko komunikativen, da bi dekleta hitro obračal.

Ampak na tvojem obrazu je bilo videti močno razočaranje, ko si videl, da se Anastazija v bazenu poljublja z Domnom. Na začetku je bilo tako videti, ampak to je bila moja prva reakcija, je pa tudi res, da smo spili kar nekaj alkohola in lahko, da je alkohol povedal svoje. Verjetno je bila tudi zato reakacija bolj napihnjena. Ne bi mi bilo vseeno, če bi na izboru partnerjev pristopil še Domen, ker ne vem, kako močna je bila, jaz pa sem vanjo vložil veliko truda. Ne vem, kako bi se odločila, ko bi izbirala med glavo in čustvi.

Potem praviš, da ni bila ljubezen, ampak strah? Po eni strani ja, po drugi pa ta navezanost, ker sva v času od prvega trenutka do tega dala skozi kar nekaj faz, od nedostopnega trenutka do veliko zabave. Morda tudi zato, ker sva na začetku imela kar krizo, a sva prišla na dobro raven prijateljstva.

Vaju je poljub stal zmage? Vedno sem imel občutek, da ne morem zmagati, da sem le slika med Domnom in Denijem in da sem premalo igral, da bi zmagal. Rivalstvo med Denijem in Domnom je bilo od vsega začetka, jaz sem bil bolj lučka med njima, zato nisem imel nikoli občutka, da bom zmagal.

Kakšen odnos imaš zdaj z Domnom in Anastazijo? Odnos se ni spremenil. Z Domnom sva zelo povezana, zelo si pomagava, da izkoristiva to, kar nam je dano. Drug drugega dopolnjujeva in iščeva priložnosti, da izkoristimo prepoznavnost. Z Anastazijo imava zelo dober odnos, a se malo manj vidimo, ker je iz Tržiča. Vidi pa se, da sva zgradila zelo lepo prijateljstvo, saj bi verjetno drugače bilo med nama tudi ljubosumje, a ga ni.

Opazili smo, da si si tudi ti likal lase. Si se nalezel od Domna? Sva imela kar oba že od začetka s seboj likalnik za lase, tudi jaz si jih likam že od doma.

Nekoliko nenavadno je, da si moški lika lase? Če imaš daljše lase, je to dober pripomoček, da si malo popraviš frizuro. Doma so mi vedno govorili, da sem bil predolgo v kopalnici. Vedno so se mi smejali in se vsi uredili pred mano, da sem šel potem jaz v kopalnico, oni pa so v miru spili kavo. Od nekdaj je tako.

Mnogi gledalci so se spotikali ob tvoj podpis profesionalni igralec hokeja. Nam lahko poveš kaj več, kje in koliko časa si igral hokej? Takrat, ko smo imeli te predstavitve, sem povedal, da sem igral hokej. Ne vem, ali se temu reče, da sem profesionalni igralec hokeja ali ne, na Wikipediji piše, da sem profesionalni igralec. Ne vem, če to ravno drži, a imel sem hokejsko štipendijo in igral sem za reprezentanco. Kar pa zadeva člansko ligo, sem začel igrati pri Triglavu in tam tudi končal. Pred dvema ali tremi leti sem nehal igrati hokej.

Kakšni so tvoji nadaljnji načrti, se ti prepoznavnost že kje pozna? Mislil sem, da bo prepoznavnost veliko manjša. Nekateri ljudje so bolj zadržani, zvečer, ko gremo ven, pa se ljudje, morda zaradi alkohola in zatemnjenih prostorov, bolj odprejo. Vidi se, da je bil šov gledan, kar me preseneča, a mi je všeč, da ljudje tako reagirajo, da pristopijo, saj smo vsi dostopni. Kdorkoli bi želel z mano spregovoriti, naj me pocuka za rokav, zelo rad bom z vsakim spregovoril kakšno besedo. Kar zadeva nadaljnje načrte, bom povedal le to: pišem knjigo.