Petek, 20. 10. 2023, 22.31
1 teden, 5 dni
Ocena filma Morilci cvetne lune (Killers of the Flower Moon)
Morilci cvetne lune: Martin Scorsese v visoki formi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
Morilci cvetne lune je triler v režiji Martina Scorseseja, ki upodobi serijo umorov članov plemena Osage v Oklahomi, potem ko so na njihovem rezervatu odkrili bogate zaloge nafte. Zgodba je predstavljena skozi perspektivo vojnega veterana Ernesta Burkharta, ki se po stričevem nasvetu poroči s pripadnico Osageev in postane del razširjene zarote.
Ernesta igra Leonardo DiCaprio, vlogo zloveščega strica pa je v eni najboljših predstav zadnjih desetletij prevzel Robert De Niro, drugi pogosti sodelavec Martina Scorseseja. Trojica seveda ne potrebuje dodatne predstavitve, saj gre za tri velikane filma, ki so v takih ali drugačnih kombinacijah skupaj posneli klasike, kot so Taksist, Pobesneli bik, Letalec, Rt strahu, Newyorške tolpe, Volk z Wall Streeta, Dvojna igra, Zlovešči otok, Irec, Kralj komedije in še bi lahko naštevali. A ni potrebe, saj je veliko pomembneje izpostaviti, da je film Morilci cvetne lune povsem na isti ravni, če že ne najboljše, kar so naredili v več letih.
Poglejte napovednik:
Epski v vseh pogledih
Za uvod recenzije je nujno poudariti izdatno dolžino filma, saj traja kar 206 minut oziroma skoraj tri ure in pol. Že zaradi dolgotrajnega sedenja je ogled zahteven projekt, vendar Scorsese gledalcu v zameno ponudi epsko filmsko izkušnjo, ki je vredna vsake minute.
Ali bi film lahko bil krajši? Gotovo. Deli zgodbe so repetitivni, nekateri deli razpleta pa kljub očitni potrebi po sledenju zgodovinskim dejstvom nepotrebni. Je film zaradi tega kaj slabši? Pravzaprav ne, saj ustvari svet in vzdušje, ki gledalca docela posrka, tako da se je užitek potopiti vanj, čeprav bi bila bolj osredotočena zgodba in krajši čas dobrodošla.
Mollie (Lily Gladstone) in Ernest (Leonardo DiCaprio)
Prolog zgodbe je vizualno osupljiv prikaz usode ljudstva Osage, ki je v začetku stoletja tik na robu propada zaradi preganjanja in lakote – odrečejo se že celo svoji kulturi in običajem –, ko iz nerodovitne zemlje bruhne nafta. Kmalu postanejo najbogatejši narod na planetu, kitijo se z dragulji, vozijo v najnovejših avtomobilih in živijo v razkošnih vilah, kjer jim streže številna služinčad. A vonj po nafti in denarju ne pritegne zgolj naftnih delavcev, temveč tudi mrhovinarje, ki na različne načine zastrupljajo Osage in jim pijejo kri – tako na metaforični ravni kot tudi dobesedno.
Hudič v preobleki
Eden takih je William Hale, znan tudi pod vzdevkom Kralj, ki se na videz ne peča z nafto, saj ima uspešen ranč, in se pretvarja, da je dober prijatelj Osageev, ob tem pa kuje dolgopotezne zlovešče načrte, kako jih čim bolj oskubiti in iztrebiti. Nauči se celo njihovega jezika in je v mestu znan kot dobrotnik, ki nesebično pomaga skupnosti, vključno z osaško, tako da je kljub vsem mahinacijam med najbolj zaupanja vrednimi prebivalci. De Niro, ki je imel v tem tisočletju le peščico markantnih vlog, ponovno dokaže, da je mojster subtilne pretnje in umirjene prisotnosti, ki prevzame kader tudi, kadar ne reče niti besede.
Robert De Niro kot William Hale
Čeprav je Hale stranski lik v zgodbi, je njegovo prezenco zmeraj moč čutiti skozi ravnanja in stanja drugih likov, predvsem glavnega junaka Ernesta. Ta se po vojni preseli k stricu in vozi taksi, tako pa spozna Mollie (Lily Gladstone), s katero si postaneta všeč. No, kot precej zgodaj v filmu poudari Ernest, mu je všeč tudi denar, kar vsekakor obarva prikaz njune romance. Postopoma spoznavamo, da Ernest po stričevem naročilu ne ureja zgolj umorov Molliejinih sester in drugih Osageev, temveč celo zastruplja Mollie, pa čeprav ga vidimo tudi med prepričljivim izkazovanjem ljubezni. DiCapriu uspe Ernesta vzpostaviti kot naivnega in vodljivega preprosteža, ki ne premore enake zlobe in preračunljivosti kot njegov stric, a vseeno je jasno, da ga vodi pohlep.
Drugi smrtni greh
Scorsese in scenarist Eric Roth (Forrest Gump, München, Dune: Peščeni planet) se potrudita priredbo zgodovinske knjige Davida Granna postaviti v ustrezen zgodovinski okvir in ne zgolj osredotočiti na enega zlikovca. To je razvidno tako v scenah, ko morajo Osagei stati v vrstah, da dobijo dovoljenje za uporabo svojega denarja za denimo zdravstvene posege, saj ne veljajo za pravno opravilno sposobne, pri zdravnikih, ki jih zastrupljajo, pri poslovnežih, ki jim na vsakem koraku zaračunavajo oderuške cene, in najbolj neposredno – pri hladnokrvnih umorih.
Dodatno perspektivo na povezavo rasizma s pohlepom in nevoščljivostjo postavijo omembe pokola v Tulsi, ki se je odvil v tistem času. Tulsa je bila takrat eno gospodarsko najuspešnejših mest v ZDA, ki se je razvijalo predvsem zaradi uspešnih – in vse bogatejših – temnopoltih podjetnikov. Nato so pod pretvezo odziva na (izmišljeni) zločin njihovi beli sosedje v dneh pobili večino temnopoltih, jim zažgali hiše in jih celo bombardirali iz letal za škropljenje njiv. Ko raznese eno hišo in se začnejo sosedje Osageev vesti bolj objestno, to ni strela z jasnega, temveč v takratnem družbenem kontekstu izredno nevarno ozračje.
Rojstvo FBI
Večji del filma spremljamo nebrzdano, čeprav povečini dokaj subtilno in omejeno zločinsko kampanjo Williama Hala in Ernestovo sodelovanje v njej, nato pa vstopi FBI. Naslov knjižne predloge je namreč Morilci cvetne lune: Umori Osageev in rojstvo FBI. Ker lokalne oblasti kljub dejstvu, da je v sumljivih okoliščinah umrlo več deset Osageev – ali pa bilo kar umorjenih –, ni odprlo nobene preiskave, se je vmešal takrat sveže ustanovljeni Zvezni preiskovalni urad (FBI), ki se je skušal uveljaviti s to preiskavo. In pri tem so bili uspešni.
Pod vodstvom nekdanjega teksaškega rangerja Toma Whita (zmeraj odličen Jesse Plemons) so se agenti postopoma infiltrirali v mesto, opazovali dogajanje in poslušali govorice ter hitro dognali, kdo vleče niti. Zadnji del filma je tako osredotočen na njihovo preiskavo, ponovno iz Ernestove omejene perspektive, in na sojenje, ki sledi. Ta del filma je izredno dinamičen in dokončno izkristalizira predhodne dogodke ter vloge posameznih likov v vseh tragedijah. Obenem skozi neomajno arogantno rasistično pravičništvo William Hale končno pokaže svoj pravi obraz, kar lahko razumemo tudi kot metaforo za odnos belih elit do vse bolj rasno mešanih ZDA.
Ali je film Morilci cvetne lune vreden ogleda?
Martin Scorsese ne snema slabih filmov, drži pa, da so nekateri boljši od drugih. Morilci cvetne lune se tako brez dvoma uvršča nekam pri vrhu, čeprav je pri tako velikem številu tako izjemnih filmov nesmiselno delati vrstne rede. Leonardo DiCaprio, Robert De Niro, Jesse Plemons in predvsem Lily Gladstone so izjemni in jih je užitek gledati na platnu, sploh v tako razkošni ter vizualno in zvočno izstopajoči produkciji. To ne spremeni dejstva, da bi krajši in bolj osredotočen film imel še večji odmev in postavil Scorseseja na vrh lestvice za filmske nagrade, tako pa bo najverjetneje "zgolj" prejel še petnajsto nominacijo. Ampak film je vseeno dober.
Morilci cvetne lune (Killers of the Flower Moon)Režija: Martin Scorsese
Igrajo: Leonardo DiCaprio, Robert De Niro, Lily Gladstone, Jesse Plemons, John Lithgow, Cara Jade Myers, Scott Shepherd, Brendan Fraser
Žanr: triler
Dolžina: 209 minut
Preberite še:
