SiOL.net|Trendi|Glasba|Ocene albumov

četrtek 02.07.2009, 09:20

Black Eyed Peas

The E.N.D (2009)


TIP: Čeprav so tokrat zašli presenetljivo globoko v pop vode, še naprej ostajajo vznemirljivi, drzni in včasih tudi drugačni.

TIP: Čeprav so tokrat zašli presenetljivo globoko v pop vode, še naprej ostajajo vznemirljivi, drzni in včasih tudi drugačni.




Will.i.am, Fergie in druščina, ki sliši na ime Black Eyed Peas, na novem albumu The E.N.D ponovno dokazujejo, da se nikoli ne ponavljajo. Skupina ja začela kot dokaj pravoverna hip-hop zasedba, kasneje je to zvrst začela mešati s kičastim popom, čistim r'n'b-jem in snobovsko elektroniko. Rezultat te nadgradnje je bil njihov tretji album Elephunk, s katerim so se leta 2003 dokončno učvrstili med največjimi. Black Eyed Peas so do danes prodali preko 20 milijonov plošč, osvojili tri grammyje in bili enajstkrat nominirani zanj.

Za razliko od praktično vseh njihovih prejšnjih je The E.N.D je predvsem pop album. Za povrh pa ima večina skladb tudi navihan, včasih rahlo sprevržen, drugič precej break, a vedno nadvse izrazit in nalezljiv dance beat. Sama forma pesmi je postavljena zelo moderno, aranžmaji pa so na nek način precej minimalistični, kar daje skladbam veličasten učinek. Will.i.am se tudi tokrat poigrava s naravnost futuristično zvenečo elektroniko in spektakularnimi efekti. Čeprav skladbe zvenijo zelo plesno (od disca, funka, nu-soula do skoraj techna) in electro, pa imajo dušo in še zdaleč ne učinkujejo izumetničeno. Deloma zato, ker je v njih tudi kanček starinskega groovea, večinoma pa predvsem zaradi postavitve vokalov. V novih skladbah Black Eyed Peas namreč ni več tistega trdega rapanja, ampak samo še tisto melodično, ki je že na meji petja. Prav tako pa so vokalne linije dostikrat zelo »pravilno« oziroma starinsko postavljene. V njih je čutiti tako nu-soul izpred desetletja, vokalno harmoniziranje iz začetka devetdesetih in tudi čisto klasično soul petje.

The E.N.D je zelo zabaven in nadvse kakovosten pop album, poln nasprotji med ultra-modernim in klasičnimi prijemi black glasbe, ki so združena v atraktivno in vzneseno plesno celoto. Predvsem pa je The E.N.D poln detajlov in zanimivih obratov, tako da ni bojazni, da se ga boste naveličali po nekaj poslušanjih. Skratka, po Lady GaGa je pred vami spet en pošten, energičen, super-moderen in tudi precej drzen dance pop album, na katerem je kar nekaj potencialnih hitov.

siol.net


  • Oceni Oceni pozitivno Oceni negativno
Dodaj v:
  • Digg
  • Del.icio.us
  • Facebook
  • Reddit
  • Povezava: